Za domovino z rockom naprej
V Muzeju novejše zgodovine Celje razstava slovenske in srbske rock scene. Na ogled so glasbila, plošče, kasete, pa tudi oblačila in osebni predmeti glasbenikov.
Odpri galerijo
Razstavo so si ogledali (z leve) tudi direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj, slatinski ljudski ustvarjalec Nani Poljanec ter direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar. FOTOGRAFIJE: Gregor Katič
Minuli teden je bilo v Celju živahno in glasno kot že dolgo ne. Na Prešernovem trgu so se namreč trli vsi tisti, ki so želeli prisostvovati odprtju nove razstave v Muzeju novejše zgodovine (MNZ) Celje z naslovom Za domovino z rockom naprej! in podnaslovom Jugo rock: slovensko-srbske paralele, ki so jo pripravili v sodelovanju z beograjskim Rock muzejem.
Razstava je razdeljena na štiri sklope oziroma odre. Na malem odru so predstavljene lokalno znane srbske in slovenske skupine, na velikem pa skupine obeh držav, ki so pomembno zaznamovale celoten jugoslovanski prostor. Na političnem odru so se dotaknili rockovske glasbe v kontekstu takratnega družbenega in političnega okolja, zaodrje pa namenili celjski rock sceni. »Na ogled so številne fotografije, glasbila in koncertna oblačila glasbenikov pa seveda plošče, kasete in drugi osebni predmeti vseh, ki so bili aktivni na glasbenem področju med letoma 1960 in 1991. Nekaj jih je iz zbirke rock muzeja v Beogradu, medtem ko so oblačila, manjše plošče in nekateri osebni predmeti tudi del naše zbirke,« pove Sebastijan Weber, avtor razstave, ki bo na ogled vse do sredine letošnjega novembra.
Obiskovalci si lahko ogledajo tudi dva kratka filma, eden prikazuje rockerske čase Nece Falk, v drugem pa Zoran Predin, Vlado Kreslin, Peter Lovšin, Gregor Tomc, Tulio Furlanič, Anja Rupel in Aleš Klinar pripovedujejo o vplivu in (a)političnosti slovenske rockovske glasbe.
Sicer pa rock ni samo glasbena zvrst, pač pa tudi kulturno-popularni fenomen, ki je v 70 letih svojega obstoja spremenil način skladanja, izvajanja in poslušanja glasbe. Z množičnim vplivom je premikal meje, osvobajal mlade kulturnih in socialnih spon in poskrbel, da se je zanj začela zanimati tudi politika. In prav to je bilo ključno, da so se v MNZ lotili priprave razstave o razvoju in vplivu tovrstne glasbe na našo družbo. A ker smo s koreninami še vedno močno povezani z našo nekdanjo skupno državo, so se povezali z Rock muzejem iz Srbije, kjer hranijo pomemben opus dokumentarnega gradiva in predmetov srbskih glasbenikov.
Ne nazadnje so prav rock glasbeniki nekdanje Jugoslavije neposredno vplivali drug na drugega, nekdanja skupna država pa je bila medkulturno in medjezikovno stičišče, ki je hote ali nehote vplivalo tudi na glasbeno ustvarjalnost pri nas. Prav tako je rock glasba vedno imela in še vedno ima vpliv na druge podkulture in je pomemben del dediščine, ki je vplivala na ustvarjalnost, druženje, zabavo in upor. »Razstava z naslovom Za domovino z rockom naprej vleče paralele med slovensko in srbsko rock sceno ter predstavlja glavne akterje obeh držav. Ob tem pa je rock glasba podirala tudi politične, nacionalne in kulturne meje,« je ob odprtju poudaril direktor MNZ dr. Tonček Kregar, sicer tudi član zasedbe Mi2.
Kot je še dejal, ga je lani tak čas poklical Miroslav Cvetković - Cvele, basist skupine Bajaga i Instruktori, ki je v Beogradu z nekaterimi kolegi že pred leti zagnal projekt Rock muzeja, katerega osnovni namen je bilo zbiranje dediščine srbskega rocka. In ker oni s to zbirko zdaj gostujejo po vseh večjih mestih in promovirajo zgodovino in dediščino rocka na splošno, se jim je utrnila ideja o pobudi, da bi gostovali tudi pri nas. »In tako smo hitro našli skupni jezik,« pravi Kregar.
Razstava pa tako ni samo celjska, temveč vseslovenska in se bodo na njej našli vsi tisti, ki so bili aktivni od leta 1964 pa vse do razpada nekdanje skupne države. Ob odprtju pa so na terasi muzeja pripravili tudi priložnostni koncert legendarnega Zorana Predina, ki je s skupino Lačni Franz pustil pečat tudi v nekdanjih jugoslovanskih republikah.
Na štirih odrih
Razstava je razdeljena na štiri sklope oziroma odre. Na malem odru so predstavljene lokalno znane srbske in slovenske skupine, na velikem pa skupine obeh držav, ki so pomembno zaznamovale celoten jugoslovanski prostor. Na političnem odru so se dotaknili rockovske glasbe v kontekstu takratnega družbenega in političnega okolja, zaodrje pa namenili celjski rock sceni. »Na ogled so številne fotografije, glasbila in koncertna oblačila glasbenikov pa seveda plošče, kasete in drugi osebni predmeti vseh, ki so bili aktivni na glasbenem področju med letoma 1960 in 1991. Nekaj jih je iz zbirke rock muzeja v Beogradu, medtem ko so oblačila, manjše plošče in nekateri osebni predmeti tudi del naše zbirke,« pove Sebastijan Weber, avtor razstave, ki bo na ogled vse do sredine letošnjega novembra.
V Celju smo srečali (z leve) nekdanja RTV-jevca Iva Umeka in Janka Šoparja, še vedno aktualno vodjo založniške dejavnosti pri ZKP RTV Mojco Menart in primorskega glasbenika Tulia Furlaniča.
Poklical ga je Bajagov basist
Sicer pa rock ni samo glasbena zvrst, pač pa tudi kulturno-popularni fenomen, ki je v 70 letih svojega obstoja spremenil način skladanja, izvajanja in poslušanja glasbe. Z množičnim vplivom je premikal meje, osvobajal mlade kulturnih in socialnih spon in poskrbel, da se je zanj začela zanimati tudi politika. In prav to je bilo ključno, da so se v MNZ lotili priprave razstave o razvoju in vplivu tovrstne glasbe na našo družbo. A ker smo s koreninami še vedno močno povezani z našo nekdanjo skupno državo, so se povezali z Rock muzejem iz Srbije, kjer hranijo pomemben opus dokumentarnega gradiva in predmetov srbskih glasbenikov.
Razstavo so si ogledali (z leve) tudi direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj, slatinski ljudski ustvarjalec Nani Poljanec ter direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar. FOTOGRAFIJE: Gregor Katič
Kot je še dejal, ga je lani tak čas poklical Miroslav Cvetković - Cvele, basist skupine Bajaga i Instruktori, ki je v Beogradu z nekaterimi kolegi že pred leti zagnal projekt Rock muzeja, katerega osnovni namen je bilo zbiranje dediščine srbskega rocka. In ker oni s to zbirko zdaj gostujejo po vseh večjih mestih in promovirajo zgodovino in dediščino rocka na splošno, se jim je utrnila ideja o pobudi, da bi gostovali tudi pri nas. »In tako smo hitro našli skupni jezik,« pravi Kregar.
Rock ni samo glasbena zvrst, pač pa tudi kulturno-popularni fenomen, ki je v 70 letih obstoja spremenil način skladanja, izvajanja in poslušanja glasbe.
Razstava pa tako ni samo celjska, temveč vseslovenska in se bodo na njej našli vsi tisti, ki so bili aktivni od leta 1964 pa vse do razpada nekdanje skupne države. Ob odprtju pa so na terasi muzeja pripravili tudi priložnostni koncert legendarnega Zorana Predina, ki je s skupino Lačni Franz pustil pečat tudi v nekdanjih jugoslovanskih republikah.
