VELIKA PRIDOBITEV
Za gorske reševalce šest novih terencev
Omogočajo tudi prevoz ponesrečenega v dolino. Tržiški gorski reševalci so se vselili v nove prostore.
Odpri galerijo
Ko je postavljal stolp na vrhu Triglava, si Jakob Aljaž zagotovo ni predstavljal, da bosta pohodništvo in gorništvo pri njemu tako ljubih Slovencih doživeli tak razmah. Omenjeni je med drugim uglasbil pesem Oj, Triglav moj dom, ki je iz ust pevskega zbora Gorščaki zadonela v Tržiču. Dvojno slovesno je bilo v vrstah gorskih reševalcev, ki so zanesljivi in najbolj zaupanja vredni del naše gorniške tradicije.
»Danes bomo prejeli ključe tretjega vozila, ki ga imamo, najstarejše ima 26 let,« je dejal Mitja Kovačič, član postaje GRS Škofja Loka in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS): »Moderno opremljena in za težko dostopne terene primerna vozila nam občutno skrajšajo čas prihoda ter omogočajo prevoz opreme, hkrati pa so prirejena tako, da nam omogočajo transport poškodovanega v dolino, do primernega mesta, kjer ga lahko prevzame vozilo nujne medicinske pomoči.«
Z njim se je strinjal tudi načelnik postaje GRS Radovljica Toni Smolej: »Območje delovanja naše postaje je veliko, od Pokljuke, Jelovice na eni strani do Karavank z najvišjim vrhom Stolom, pa Vrtače, Robleka in drugih gor nad Radovljico. Na naše območje delovanja spada tudi Bled z okolico, ki je turistično zanimiv. Nekoč smo se na reševalne akcije vozili z lado nivo, zdaj smo na postaji že opremljeni s tremi vozili, tako da lahko prva skupina izvozi takoj, drugi pa ji sledijo. Povprečno na akciji sodeluje po ducat gorskih reševalcev, lani smo kljub koronskemu času imeli kar 38 akcij, letos že šestnajst.«
Prav odprtje novih prostorov tržiških gorskih reševalcev je, kot je poudaril Borut Sajovic, župan Tržiča, zgled sodelovanja občine, Urada RS za zaščito in reševanje ter postaje GRS Tržič. Ob tem smo se z minuto molka spomnili pred kratkim umrlega tržiškega gorskega reševalca Slavka Rožiča. »Prav on mi je v letu 2007, ko sem začenjal kot novinec na mestu župana, prišel predstavit delovanje naše domače postaje in razložil podrobnosti, ki mi niso bile poznane.«
Prostore sta odprla minister za obrambo in načelnik GRS Tržič Janez Primožič, ki je povedal: »Veseli me dejstvo, da so nas prebivalci na Pristavi lepo sprejeli. Začetki delovanja naše postaje segajo še pred 2. svetovno vojno. Prvi prostori so bili v zdravstvenem domu, pozneje smo bili na policijski postaji, zdaj pa imamo končno svoje. Investicija je znašala okoli 100.000 evrov, treba je dodati še okoli 20.000 evrov za opremo prostorov.«
Predsednik GRZS Janez Rozman je pojasnil, da dejavnost gorskega reševanja sofinancirajo Uprava za zaščito in reševanje, Fundacija humanitarnih in invalidskih organizacij FIHO ter donacije fizičnih in pravnih oseb: »Vsa sredstva so namenjena pokrivanju stroškov za izvajanje reševanja, usposabljanja in nabavi prepotrebne opreme, ki jo gorski reševalci pri reševanju nujno potrebujejo. Investicija v obnovo voznega parka je veljala 330.000 evrov, sredstva so bila v lanskem letu zagotovljena prek URSZR.«
Za prevoz poškodovanega
»Danes bomo prejeli ključe tretjega vozila, ki ga imamo, najstarejše ima 26 let,« je dejal Mitja Kovačič, član postaje GRS Škofja Loka in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS): »Moderno opremljena in za težko dostopne terene primerna vozila nam občutno skrajšajo čas prihoda ter omogočajo prevoz opreme, hkrati pa so prirejena tako, da nam omogočajo transport poškodovanega v dolino, do primernega mesta, kjer ga lahko prevzame vozilo nujne medicinske pomoči.«
Z njim se je strinjal tudi načelnik postaje GRS Radovljica Toni Smolej: »Območje delovanja naše postaje je veliko, od Pokljuke, Jelovice na eni strani do Karavank z najvišjim vrhom Stolom, pa Vrtače, Robleka in drugih gor nad Radovljico. Na naše območje delovanja spada tudi Bled z okolico, ki je turistično zanimiv. Nekoč smo se na reševalne akcije vozili z lado nivo, zdaj smo na postaji že opremljeni s tremi vozili, tako da lahko prva skupina izvozi takoj, drugi pa ji sledijo. Povprečno na akciji sodeluje po ducat gorskih reševalcev, lani smo kljub koronskemu času imeli kar 38 akcij, letos že šestnajst.«
Ključe vozil je predstavnikom GRS Ljubljana, GRS Škofja Loka, GRS Kranj, GRS Koroške, GRS Tolmin in GRS Radovljica podelil minister za obrambo Matej Tonin, ki se je vzdržal dolgega govora: »Vremena, ki smo mu priča, ste gorski reševalci vajeni, a menim, da je bolj primerno predati ključe kot poslušati govor. Ob tem naj samo povem, da se na ministrstvu za obrambo zavedamo prostorske problematike društev gorskih reševalcev. Gorskim reševalnim službam, ki so prevzele nova intervencijska vozila, želim, da bi jih učinkovito in varno uporabljale na čim več usposabljanjih in čim manj reševanjih.«
Najprej so bili v zdravstvenem domu
Prav odprtje novih prostorov tržiških gorskih reševalcev je, kot je poudaril Borut Sajovic, župan Tržiča, zgled sodelovanja občine, Urada RS za zaščito in reševanje ter postaje GRS Tržič. Ob tem smo se z minuto molka spomnili pred kratkim umrlega tržiškega gorskega reševalca Slavka Rožiča. »Prav on mi je v letu 2007, ko sem začenjal kot novinec na mestu župana, prišel predstavit delovanje naše domače postaje in razložil podrobnosti, ki mi niso bile poznane.«
Gorska reševalna zveza Slovenije skupaj z Uradom RS za zaščito in reševanje od leta 2015 aktivno nadomešča izrabljena intervencijska vozila po vseh postajah GRS pri nas; v GRZS jih je združenih sedemnajst, celotno delovanje gorskih reševalcev pa je na prostovoljni bazi.
Prostore sta odprla minister za obrambo in načelnik GRS Tržič Janez Primožič, ki je povedal: »Veseli me dejstvo, da so nas prebivalci na Pristavi lepo sprejeli. Začetki delovanja naše postaje segajo še pred 2. svetovno vojno. Prvi prostori so bili v zdravstvenem domu, pozneje smo bili na policijski postaji, zdaj pa imamo končno svoje. Investicija je znašala okoli 100.000 evrov, treba je dodati še okoli 20.000 evrov za opremo prostorov.«
16 akcij so že imeli letos, lani 38.
Predsednik GRZS Janez Rozman je pojasnil, da dejavnost gorskega reševanja sofinancirajo Uprava za zaščito in reševanje, Fundacija humanitarnih in invalidskih organizacij FIHO ter donacije fizičnih in pravnih oseb: »Vsa sredstva so namenjena pokrivanju stroškov za izvajanje reševanja, usposabljanja in nabavi prepotrebne opreme, ki jo gorski reševalci pri reševanju nujno potrebujejo. Investicija v obnovo voznega parka je veljala 330.000 evrov, sredstva so bila v lanskem letu zagotovljena prek URSZR.«