Za Guinnessov rekord 211 kvačkaric in en kvačkar

Kvačkanje je tako rekoč slovenska folklora, zdaj pa se obeta nov rekord, s katerim se bodo naše kvačkarice in en kvačkar zapisali ali, kar dobesedno, zakvačkali med nesmrtne v Guinnessovo knjigo rekordov. Zadali so si podjeten načrt – Slovenija ima 212 občin, prav toliko žensk in deklet ter en moški pa je odločenih, da naredijo grb svoje občine. K izzivu je somišljenice nagovorila Jadranka Smiljić, skupaj z Anico Kac tudi uradna svetovna rekorderka. Postavili sta rekord v neprekinjenem kvačkanju, saj kvačk nista odložili kar 28 ur in pet minut. Zdaj pa se obeta nov presežek.

»Jadranko poznam z lanskega izziva, ko je postavljala svetovni rekord. Že takrat je naredila grb občine Slovenj Gradec, ker pa prihaja iz Laškega, ji je njen oče rekel, naj ga izdela še za njihovo občino. Takrat se ji je porodila ideja, zakaj le Laško, če pa lahko naredimo grbe za vso Slovenijo,« nam pojasni Branka Golob iz Sotelskega pri Senovem, ena od sodelujočih pri svetovnem rekordu.

»Najprej se je pozvalo kvačkarice po celotni Sloveniji. Odziv je bil presenetljiv in kmalu so se začela polniti mesta za posamezne občine in izdelavo njihovih grbov. K izzivu je pristopilo 211 kvačkaric in en moški, ki ga moram na tem mestu izpostaviti. Zelo smo ponosni, da z nami sodeluje Ivan Halec iz Prekmurja, v delo pa bo vzel grb občine Cankova. Med nami je še nekaj medijsko izpostavljenih oseb, kot sta gospodarica Kmetije Nada Zorec in Valerija Verhovnik, sicer magistrica ekonomskih znanosti, ki je po istem resničnostnem šovu presedlala na kmetovanje,« nadaljuje Branka.

Projekt naj bi stekel 15. septembra, sklenili pa naj bi ga 15. novembra. »Upamo, da bo vse steklo, kot si želimo, in da se s tem zapišemo v knjigo rekordov,« se nadeja naša sogovornica, ki ji je jasno, da jo čaka dobrih 100 ur dela, da izdelajo grb, ki bo dolg 180 centimetrov, širok pa 140: »Za tako obsežen projekt bom porabila 2,5 kilograma volne. Vemo, da so grbi v barvah, zato bo veliko prepletanja barvnih niti in šivanja koncev niti na narobni strani, ker morajo tudi s te biti lepi.«

Kvačkarice so regijsko razdeljene na pomursko, podravsko, koroško, savinjsko, posavsko, zasavsko, jugovzhodno, osrednjeslovensko, gorenjsko, goriško, primorsko, notranjsko ter obalno-kraško regijo. »Vsaka ima svojo predstojnico, jaz sem zadolžena za posavsko regijo. Naša naloga je, da vsaka obvlada tehniko C2C-kvačkanja in tako pomaga posameznici, če je treba, in ji da vse potrebne informacije,« doda Branka. »Verjemite, izdelati grb v C2C-tehniki ni mačji kašelj. Če vzorec delamo v eni barvi, mogoče treh, še nekako gre. A v grbu se prepleta več barv in veliko je podrobnosti. Nekateri so zelo zahtevni, saj vključujejo veliko gradov, zmajev, rib, vinske trte.«

Kvačkarice si izmenjujejo izkušnje in nasvete tudi prek facebooka, so si pa vse enotne, da bo imela najzahtevnejše delo Tadeja Vok, ki bo ustvarila grb občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Branka bo izdelala grb občine Krško, kjer je zelo aktivna: je mentorica ročnih del na Ljudski univerzi Krško in v Večgeneracijskem centru Posavje Krško. Svoja dela je tudi razstavljala, ponosna je na varovanko Lidijo Vodušek, ki se uči kvačkanja na Ljudski univerzi Krško, zdaj bo pa ustvarila grb občine Brežice.



Sicer je 52-letna Branka Golob po rodu s Senovega, od tam se je preselila v Sotelsko: »Z ročnimi deli se ukvarjam, odkar pomnim. Kot otrok nisem bila rada v družbi vrstnikov, čas sem posvetila predvsem risanju in vezenju. Rišem še danes zelo rada zase in za druge. Drugače pa obvladam veliko različnih tehnik ročnega dela: pletenje, kvačkanje, izdelavo cvetja iz krep papirja in najlona, tatting čipke, pergamano tehniko – reliefno risanje z posebnimi pisali s krogličnimi konicami, decoupage ali servietno tehniko, bonsai, izdelujem tudi nakit, voščilnice, vabila, zahvale.« Pri vsem jo podpira mož, ki je tudi eden njenih največjih kritikov, in zagotovo si bosta z veseljem in ponosom skupaj ogledala razstavo vseh 212 grbov, načrtujejo, da v Mozirskem gaju. Po razstavi bo vsaka kvačkarica svoj grb podarila občini.