»Če bi ta zakon veljal v času zadnje vlade Janše, bi petkov #kolesariat dnevno prejemal do 500 evrov«
»Večja preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja. Obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih. Učinkovitejše zamejevanje sovraštva in nestrpnosti. Novi postopki za presojo medijske koncentracije, ki zagotavljajo raznolikost in uredniško neodvisnost. Prenovljen in finančno okrepljen medijski razpis ter dve novi shemi finančnih pomoči, tudi za digitalni prehod tiskanih medijev.« To so, kot so na zadnji lanski dan sporočili z ministrstva za kulturo, ključne novosti novega zakona o medijih. »Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi,« je ob tem izpostavila kulturna ministrica Asta Vrečko.
Večja preglednost medijskega lastništva in oglaševanja.
Obvezno označevanje uporabe umetne inteligence.
Učinkovitejše zamejevanje sovraštva in nestrpnosti.
Zakon med drugim podrobneje ureja tudi področje vplivnežev oziroma vseh tistih ustvarjalcev spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah in želijo s svojim prispevkom bodisi izraziti svoje mnenje bodisi s svojimi objavami zasledovati svoj ekonomski interes. Za »vse oblike komuniciranja, namenjenega splošni javnosti, kar zajema tudi dejavnost vplivnežev ne glede na to, ali štejejo za medij po tem zakonu, razen če je namenjena izključno zasebnemu komuniciranju med posamezniki«, pa bodo veljale tudi nekatere posamezne določbe predloga zakona, kot je denimo tista v 53. členu.
Ta govori o tem, da je v medijih prepovedano spodbujanje nasilja ali sovraštva »do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva«.
Zaščita otrok
Tretji odstavek 54. člena predlaganega zakona (zaščita otrok) določa, da otroci ne smejo biti v medijih izpostavljeni samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njihovo zasebno življenje, družino ali dom ter nezakonitim napadom zoper njihovo čast in ugled. »Pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih morajo novinarji pokazati posebno obzirnost in pri tem v nobenem primeru ne smejo škodovati otrokovim koristim,« veleva odstavek. V primeru kršenja tega člena je globa za pravno osebo in posameznika enaka kot v primeru kršenja 53. člena.
Posamezniku do 500 evrov globe
Poslanec SDS Andrej Hoivik je ob tem na omrežju x opozoril, da se tokrat »prvič omenja«, da medij ne sme spodbujati sovraštva na podlagi političnega mnenja. »To pomeni, da na socialnih omrežjih ne bo dovoljena kritika politike oziroma njenih ukrepov, zakonov, uredb ...,« je prepričan.
Avtorji zakona na drugi strani razlagajo, da gre pri navedenih prepovedih le za uskladitev s prepovedjo, ki jo je določila že evropska direktiva in ki je bila v slovenski pravni red že implementirana z zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah. Hkrati pa se, kot piše v obrazložitvi predloga zakona, odpravljajo pomanjkljivosti obstoječe ureditve. To je, da je zdaj za kršitev določbe o prepovedi spodbujanja nasilja in sovraštva v medijih določena sankcija globe. Za pravne osebe je ta predvidena v razponu med 2000 do 20.000 evrov, za posameznika pa od 100 do 500 evrov. »Če bi ta zakon veljal v času zadnje vlade Janeza Janše, bi petkov #kolesariat dnevno prejemal globe od 100 do 500 evrov,« je še poudaril Hoivik.
