Za koga pravica o odklopu ne velja? Odpira tudi več pomembnih kontroverznosti in vprašanj

Pravica do odklopa, ki zaposlenim omogoča, da po zaključku delovnega časa niso dosegljivi za delovne obveznosti in komunikacijo, prinaša s seboj več pomembnih kontroverznosti in vprašanj. Poleg tega je v nekaterih poklicih težje izvedljiva zaradi narave dela, ki zahteva stalno dostopnost, odzivnost ali prilagodljivost. 

»Funkcionarji nimajo pogodbe o zaposlitvi, ker so imenovani s sklepom vlade, zato pravice do odklopa ne morejo uveljavljati,« je nedavno v oddaji Studio ob 17.00 dejal državni sekretar Dan Juvan.

Luka Mesec obljubljal možnost krajšega delovnega tedna: kje se je zapletlo?

Za pojasnilo smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, kjer so dejali, da »zakon pri pravici do odklopa ne predvideva izjem«. Kako bo zadeva potekala v praksi, tako trenutno še ni jasno.

Težavna sta delo na daljavo in digitalizacija

Meja med delovnim in zasebnim časom: Digitalizacija in delo na daljavo pogosto zabrišeta mejo med delovnim in prostim časom, saj zaposleni pogosto občutijo pričakovanje, da morajo biti dosegljivi tudi izven delovnega časa.

Vprašanje je, ali lahko in bi morali zakonodajalci ali delodajalci jasno določiti mejo, kdaj in kako je pravica do odklopa sprejemljiva in izvedljiva.

Komentar Mateja Fišerja: Odklop

Učinek na produktivnost: Obstaja dilema, ali omejitev dosegljivosti zaposlenih zmanjšuje produktivnost, saj določeni delovni procesi zahtevajo sprotno odzivanje in dostopnost.

Delodajalci v nekaterih panogah poudarjajo, da lahko pravica do odklopa ovira poslovanje, še posebej v primerih, ko delo zahteva hitro odzivanje (npr. v zdravstvenem sektorju, IT-podpori, tržnih komunikacijah).

Dan Juvan, državni sekretar FOTO: Zajem Zaslona

Psihološki učinki

Stres in izgorelost zaposlenih: Številne raziskave kažejo, da stalna dosegljivost vodi do povečanega stresa in izgorelosti. Pravica do odklopa je pogosto predstavljena kot način za izboljšanje duševnega zdravja zaposlenih, kar vodi do vprašanja, ali je moralna obveznost delodajalcev, da zaposlenim omogočijo in podpirajo čas za popolno obnovo in odklop.

Prilagodljivost dela in odgovornost delavcev: Kritiki pravice do odklopa poudarjajo, da bi zaposleni, ki lahko delajo bolj fleksibilno in izven klasičnih delovnih okvirjev, morali imeti določeno odgovornost, da svoje delo končajo po potrebi, četudi to pomeni odzivanje izven »uradnega« delovnega časa.

To vodi v razpravo, ali bi pravica do odklopa morala biti omejena le na določene tipe zaposlitev ali pa bi morala veljati univerzalno.

Praksa je drugačna od teorije

Pravna ureditev in implementacija: V nekaterih državah (npr. v Franciji in Španiji) so že uvedli zakonodajo za pravico do odklopa, vendar so pravne implementacije težavne.

Podjetja lahko postavijo smernice, a vprašanje ostaja, kako spremljati in zagotavljati spoštovanje teh smernic ter kako kaznovati morebitne kršitve, ne da bi to ustvarilo še dodatne napetosti med delodajalci in zaposlenimi.

Še daleč do krajšega delovnika

Kultura dosegljivosti: V marsikaterem podjetju ali panogi je prisotno pričakovanje stalne dosegljivosti, kjer se pripravljenost na odzivanje tudi izven delovnega časa nagrajuje ali nenapisano zahteva.

Vprašanje je, kako bi lahko spremenili takšno kulturo, in podprli pravico do odklopa, ne da bi posamezniki tvegali slabši status ali manjše možnosti napredovanja.

Podjetja morajo spodbujati zdravo ravnovesje

Odgovornost vodstva in vloga tehnologije: Ker tehnologija omogoča stalno dosegljivost, ostaja odprto vprašanje, kakšna je odgovornost vodstva, da zaposlenim omogoči zdravo ravnovesje. Ali bi morala podjetja omejiti uporabo službenih naprav izven delovnega časa in spodbujati vodje, da spoštujejo pravico zaposlenih do odklopa?

Pravica do odklopa je kompleksna in zajema interese in potrebe obeh strani – zaposlenih, ki potrebujejo čas za počitek, in delodajalcev, ki želijo ohraniti produktivnost in prilagodljivost.