Za kolesarsko pot mu bodo vzeli zemljo

NOVO MESTO – »Ne nasprotujem napredku, zato tudi nisem proti brvi ter kolesarski in pešpoti, ki bi šla po moji zemlji. Vse, kar bi rad, je to, da imam dostop do svojih parcel, zato sem občinskim uslužbencem, tudi županu mestne občine Gregorju Macedoniju, predlagal, da bi to pešpot naredili ob moji poljski poti, pa ne bi bilo nobenih težav. To svojo poljsko pot, ki sem jo sam naredil in je vrisana v zemljiški knjigi, vsak dan uporabljam s traktorjem in drugimi kmetijskimi stroji, saj imam tu dva hektarja njiv in travnik, s traktorjem pa po kolesarski poti ne bom mogel. A občina želi prav to mojo pot. Poteka že postopek razlastitve. To pomeni, da mi bodo vzeli le pot, torej tisoč kvadratnih metrov. Ta bo postala občinska, s tem pa bi mojo parcelo razdelila na dva dela in jo tako razvrednotila. A prostora bi bilo dovolj, da bi kolesarsko in pešpot naredili ob moji poti, sicer tudi na moji zemlji,« je začel svoje težave opisovati obupan Novomeščan Marjan Drenik.

Z občine so prvič prišli k njemu pred kakšnimi štirimi leti. V načrtih je namreč izgradnja brvi čez Krko, most za pešce in kolesarje, ki bi povezal dva bregova dolenjske lepotice. Po prvotnih načrtih bi morala brv že stati, a se je zadeva zapletla prav zaradi tega, ker občina in Drenik ne najdeta skupnega jezika oziroma rešitve, ki bi bila pogodu obema stranema. A v takšnih situacijah se ve, kdo ima moč in kdo potegne krajši konec, preprost človek.
 

Dvakrat posredovali policisti

»Upravna enota Novo mesto je 29. januarja letos izdala sklep o dovolitvi izvršbe razlastitve dela nepremičnin zaradi izgradnje peš in kolesarske poti ter mostne konstrukcije na levem bregu reke Krke v Novem mestu,« je dodal Drenik, odločen, da bo proti postopku razlastitve uporabil vsa pravna sredstva. Razlastitev je očitno stekla, v mesecu ali dveh naj bi bila tudi končana, v tem času pa je lastnik zemljišča še vedno Drenik.

In ker so prejšnji ponedeljek na njegovo parcelo že pripeljali stroje za geološke raziskave, je Drenik poklical policijo, saj se ni nihče obrnil nanj, če lahko delajo na njegovi zemlji. Sam je sicer dobil očitke, da je zaprl pot, a pojasnil nam je, da je ta pot zaprta že kakšni dve desetletji in več, s tem je preprečil Romom, da bi taborili ob Krki. Ker je torej pot zaprta, so jo delavci mahnili mimo. Dan ali dva kasneje so policiste klicali delavci s terena, ker jim Drenik ni dovolil vrtanja. No, v petek naj bi delavci kljub vsemu končali raziskave terena, po zaključenem postopku razlastitve pa bi postavili brv.

Sodoben viseč most

Gre za most, ki ga je občina dobila s pomočjo javnega natečaja, prinaša pa rešitev s sodobno mostno konstrukcijo, ki je obenem po zasnovi najbliže tradicionalni, viseči podobi brvi, in na eleganten način premošča Krko z minimalnimi posegi v naravno okolje. Razpon brvi bo 125 metrov, s konstrukcijo debeline 42 cm na robu in 17 cm v srednjem delu.

Opornika bosta na obeh koncih mostu potopljena v brežini in tako povsem neopazna. Avtorji zmagovalne rešitve, inženirji gradbeništva Marjan Pipenbaher, Tomaž Weingerl, Aleš Filipič, arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc ter krajinski arhitekt dr. Dušan Stupar, so sledili čim bolj zadržanim in minimalnim posegom v občutljivo naravno okolje območja Krke.
 

Desetkratni zahtevek

»Na Mestni občini Novo mesto smo si dolgo prizadevali za dogovor z lastnikom in bili pripravljeni prisluhniti njegovim predlogom, vendar pod pogojem, da nam zemljišča, potrebna za izgradnjo brvi in dostopne ceste, ponudi po ceni, ki je skladna z zakonodajo. Kljub večkratnim poskusom v preteklih letih so pričakovanja oziroma zahteve lastnika večdesetkratno presegale z zakonodajo dovoljene cene. Zato je mestna občina za izvedbo razvojno zelo pomembnega projekta sprožila postopek razlastitve,« je povedal župan Gregor Macedoni.


Ker morajo na občini delati gospodarno z javnim denarjem, morajo slediti cenitvi geodetske uprave, ki slab gozd, kot je opredeljeno Drenikovo zemljišče ob Krki, ocenjuje na vsega evro ali celo manj za kvadratni meter, kar bi pomenilo, da bi za pot dobil vsega tisočaka.

Kot pojasnjujejo na občini, se postopek razlastitve bliža koncu, končana je parcelacija, s katero je bila določena dostopna pot do brvi, začasna odločba pa omogoča tudi izvedbo potrebnih geoloških raziskav. »Ob ugodnem razpletu postopka razlastitve, ki ga pričakujemo v naslednjih mesecih, bi projektiranju v drugi polovici letošnjega leta lahko sledil javni natečaj za izvajalca gradbenih del, gradnja brvi pa bi se tako lahko končala do konca prihodnjega leta,« je še dodal Macedoni, ki poudarja, za kako pomemben projekt gre: »Gre za pomembno povezavo, inovativna prednapeta konstrukcija bo povezala dva velika obmestna predela, na enem bregu eno največjih stanovanjskih sosesk na Drski, na drugi strani pa razvijajoče se bršljinsko zaledje s Češčo vasjo in Podbreznikom.«


Večji del celotne investicije, ki je ocenjena na 1,1 milijona evrov, nameravajo pokriti z evropskimi kohezijskimi sredstvi, ki jih Evropa prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) namenja naložbam v trajnostni razvoj mobilnosti.