Za Lojzeta k maši in še na pot

Tržišče, simpatični kraj v Mirnski dolini, se je zbudilo v sončno nedeljsko jutro. V cerkvi Presvete Trojice je odbilo sedem, prvi pa je bil v božjem hramu orglar, ki je uglaševal orgle, da bodo zapele ob osmih, ko je domači dušni pastir Jože Kohek daroval sveto mašo.

Precej ljudi se je zbralo, morda celo nekoliko več kot po navadi. Morda so k temu svoje dodale binkošti, tretji največji krščanski praznik, ki je 50 dni po veliki noči. Zagotovo je svoje k dobremu obisku prispeval pohod v spomin na rojaka blaženega Lojzeta Grozdeta.
 

Korona proč, pohod bo

»Glede na to, kakšne razmere so vladale, smo zelo zadovoljni z udeležbo na pohodu,« je bil navdušen organizator Robert Kaše iz Sevnice. »Ko so se razmere okoli koronavirusa umirile in je bilo dovoljeno zbiranje skupin manjših od 50 ljudi, smo se lotili organizacije,« pojasni. Pred cerkvijo je pozdravil vse zbrane in jim namenil nekaj uvodnih besed. Spominski Pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta, od Tržišča do Studenca so letos pripravili petič. V tej cerkvi je bil Grozde tudi krščen, na pokopališču ob njej pa je še vedno grob družine Grozde, kjer sta pokopana Lojzetov stari oče Anton in stara mati Marija ter Lojzetov oče Franc Udovč.


Potem so vzeli pot pod noge, sonce se je malce skrilo, a to ni vzelo volje pohodnikom. Vodja pohoda Robert Kaše je vmes pobral prijave za kosilo, ki so jim ga pripravili na poti. »Potrebujemo točno številko, da gospodinje vedo, koliko krompirja nalupiti,« je bilo slišati pred cerkvijo. Tam so se dobro okrepčali. Za slasten prigrizek so poskrbele zbrane v Aktivu kmečkih žena Tržišče, na voljo je bil tudi topel čaj. »To ni kar nekakšna pot, ampak pohod, ki ima vsebino in pravi namen,« je zbrane pred odhodom opogumil in pozdravil domači tržiški župnik.
 

Radi so ga imeli

Pot, dolga 17 kilometrov, jih je vodila od cerkve čez travnike tja čez proti Spodnjim Vodalam in Zgornjim Vodalam, kjer so se ustavili pri Lojzetovi rojstni hiši, prvi postaji romanja. Vse od začetka se pohoda udeležuje tudi Alojz Repovž iz Spodnjih Vodal.


»To je bil naš rojak Alojz Grozde, mi gremo po njegovi poti, ker smo njegovi, on pa naš,« pove Repovž, ki je vesel, da se organizira tak pohod. Tudi on je ugotovil, da je letos manj pohodnikov, a si tega ne žene k srcu. Vesel je, ker ohranjajo spomin na Grozdeta. »Radi smo ga imeli, umrl je nasilne smrti,« spomni in pove, da so tudi to pot, kot veleva tradicija, zmolili nekaj pred Lojzetovo rojstno hišo, potem pa urezali pot naprej. Premagati je bilo treba kar 17 kilometrov, dobrih sedem ur so porabili.
 

Z avtobusom domov

Pot so nadaljevali iz Zgornjih Vodal po asfaltni cesti skozi vasi Jeperjek, Telče, Laze in Primož, do dve uri oddaljenih Gornjih Impolj. »V ta kraj se je preselila Lojzetova mati, Lojze je tu nekaj časa živel, a se je potem odločil, da gre v Ljubljano na bogoslovje,« nadaljuje Repovž. Kovačevo hišo, kot se je reklo tu, so pred leti obnovili. Ko je bil Lojze Grozde razglašen za blaženega, je zaživela pobuda za obnovo hiše, ki je bila dokončana pred dvema letoma. Že 2013. jo je Občina Sevnica odkupila, poskrbela za dokumentacijo in obnovo, na pomoč je stopila tudi Škofija Novo mesto.


Od tam so pohodniki nadaljevali pot do vsaj debelo dobro uro oddaljenega Studenca, kjer je v cerkvi Grozdetov oltar z relikvijami. Tu sta pokopani Lojzetova mati Marija in teta Ivanka. Po premagani poti je bil za vse organiziran prevoz z avtobusom. Ob slovesu so si vsi rekli, da se čez leto dni spet snidejo. V spomin na njihovega Lojzeta.