Za maketo bitke bo Igor izdelal 2000 figur (FOTO)
Predvčerajšnjim, 21. aprila, smo zaznamovali svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti. Boljšega trenutka si za obisk 49-letnega Kamničana Igorja Grabnarja skoraj ne bi mogli izbrati.
Njegove makete navdušujejo, predvsem pa njegova predanost zgodovini in bogati nacionalni dediščini. Od mladih nog se navdušuje nad železnicami in maketami. Da mu je modeliranje blizu, je kriv žal že pokojni bratranec Bojan.
Sodeluje z zgodovinarji in arheologi
Igor se je izšolal za strojnega tehnika, ljubezen na prvi pogled pa je ostala. Strast do zgodovine in maketarstva je združil v t. i. poustvarjanju ključnih dogodkov slovenske zgodovine.
»Ravno sem končal izdelavo makete koliščarjev na Ljubljanskem barju,« nam pove in pokaže na projekt z naslovom Maharski prekop, prazgodovinska koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju okrog 3500 let pr. n. št. Pri izdelavi mu je bil v veliko pomoč Andrej Beranek.
»O vsakem dogodku se prej temeljito pozanimam pri zgodovinarjih oziroma arheologih. Načrt za koliščarje sem v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pripravljal več kot mesec dni,« pojasni. »Težko je bilo dobiti figure, takih kolišč ni na svetu. Sicer pa bi bila lahko maketa tudi boljša. Tako striktno sem se držal navodil, da lahko govorimo o rekonstrukciji. Kolibe sem izdelal iz lesa: za kole sem porabil 2,2 milimetra debele paličice za žar, za streho in stene pa vezano ploščo. Vse sem obdal z glino in na streho položil ostanke, ki so nastali pri oblanju. Ko se je glina posušila, sem kolibe prebarval z vodnimi barvami.«
Za podlago je uporabil umetno maso stirodur, čezenj pa je potegnil plast gipsa. Potem je vse prebarval z rjavo in črno. »Barva ne sme izstopati. Za konec sem dodal še dva sloja peska, ponekod tudi štiri. Hoteli smo narediti blato, pa ni bilo estetsko. S posebno kredo sem narisal potke med kolibami. Ob teh je nastala tudi iz 800 kosov sestavljena ograja, imenovana palisada,« dodaja Grabnar.
»Prvo maketo sem naredil leta 1991 in se ves čas učim. Prek spleta sem prišel do nasvetov avstralskih in nemških modelarjev, sicer pa vaja dela mojstra. Pri maketi je ključno, da pesek in trava delujeta naravno. Če podlaga ne odseva realnosti, je vse zaman.« Dela tudi po naročilu, zdaj ravno dokončuje maketo, ki bo šla na avstrijsko Koroško.
Načrtov mu ne manjka. Ustvarja zjutraj, popoldan in zvečer. »V tem trenutku s Tjašo Mrhar pripravljamo maketo bitke pri Mrzli reki, ki velja za eno najpomembnejših bojev v poznem obdobju Rima. Kar 2000 figur bo, vključno s cesarjem Teodozijem, ki je molil na hribu. Spektakularna bo,« pripoveduje s skoraj otroškim navdušenjem. V začasnih razstavnih prostorih nam pokaže nemško taborišče na Ljubelju.
»Tule bom dodal še žice, vse bo primerno osvetljeno,« pokaže, kaj manjka že tako izjemni mojstrovini, ki je zavoljo dela in prefinjeno dodelanih figuric vredna vsaj 20.000 evrov. »To je bolnica Franja. V prihodnje bomo tule nekaj menjali,« še izvemo. Makete izdeluje v merilu 1:87, kar je svetovni standard, ali pa v merilu 1:72, kot so izdelani koliščarji. V slednje je vložil približno 500 ur dela.
Jeseni stalna razstava
Navdušil je tudi z maketo, s katero je upodobil slovesno razglasitev samostojnosti 26. junija 1991. Pri tem mu je bil v veliko pomoč Tomo Levovnik, ki je kot član delovne skupine za pripravo prireditve in praznovanj ob osamosvojitvi Slovenije vodil protokol odbora glavnega dogodka. Grabnarju je tudi po njegovi zaslugi uspela izvrstna rekonstrukcija, ki je še danes na ogled v parlamentu.
evrov je vredna njegova mojstrovina.
Iztok je na občini Šenčur naletel na posluh, zato se obeta, da bodo jeseni tam odprli stalno razstavo maket, ki bodo prikazovale nekatere pomembne dogodke iz slovenske zgodovine, od koliščarjev, Keltov, prej omenjene bitke pri Mrzli reki, obleganja Erazma Predjamskega do celjskega Starega gradu in sojenja Veroniki Deseniški, do Valvasorja in Bogenšperka, rojstva in smrti Franceta Prešerna, Ivana Cankarja na klancu, Josipa Jurčiča in rojstne hiše ter zgodbe Deseti brat, prve in druge svetovne vojne, bolnice Franje, taborišča Ljubelj, kmetij na Slovenskem in slovesne razglasitve samostojnosti. Začasni dom so našle v prostorih Kulturnega društva Hiša čez cesto v Miljah pri Kranju, na facebooku pa ga najdete na strani Zgodovina na maketah.
