FESTIVAL
Za nagrado ji bodo izdali knjigo
Mariborčanka Nina Medved je zmagovalka Festivala mlade literature Urška. Besedila finalistov predstavili tudi v glasbi in plesu.
Odpri galerijo
SLOVENJ GRADEC – Vsako leto v oktobru se Slovenj Gradec za nekaj dni prelevi v mesto literature. Letos je že 18. gostil Festival mlade literature Urška, ki privabi mnogo ljubiteljev pisane besede, tako ustvarjalce kot bralce in poslušalce. Številnim literarnim dogodkom, bralnim matinejam in predstavitvam finalistov natečaja je sledil zaključni večer, ki so ga naslovili Evropski človek in njegova senca. Vrhunec večera, polnega glasbe, plesa in seveda branja poezije in proze, je bil trenutek, ko je glavni selektor festivala Andrej Makuc med šestimi finalisti razglasil najboljšo. Uršljanka leta 2019 je postala Nina Medved iz Maribora, ki ni skrivala radosti niti presenečenja. Povedala je, da je poleg laskavega naziva najbolj hvaležna za priložnost, da bo lahko izdala pesniško zbirko. To je namreč stalna nagrada organizatorja festivala, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki uršljanu oziroma uršljanki izda knjigo v zbirki Prvenke. »Danes lahko vsak predstavlja svojo literaturo na spletu na kanalu youtube ali v samozaložnih knjigah, kar je neprimerljivo s tem, da te za nagrado in izdajo knjige izbere strokovna komisija,« je povedala novopečena uršljanka.
Zaključna prireditev, ki je potekala v Kulturnem domu Slovenj Gradec, je sledila uršljanski tradiciji, da nastopajoči besedila finalistov predstavijo v besedi, glasbi in plesu. Tako so na odru spregovorili Spunkovci Gimnazije Slovenj Gradec, skozi ples se je izrazila skupina za sodobni ples Šolskega centra Slovenj Gradec, za glasbeno interpretacijo literature pa je poskrbela skupina Suha južina band s pevko Alino Hirtl. Suha južina je uglasbila tudi zmagovalno pesem letošnjega natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2019. Avtorica Polona Campolunghi Pegan si je nagrado prislužila za pesem z naslovom Veš, mali, nismo več ljudje. V pesmi zaskrbljeno ugotavlja, da človek morda ostaja gospodar sveta, a kaj ko človeka ni več, pronicljivo besedilo pa je izvrstno interpretirala Alina Hirtl.
O poljubu, zrcalu in morju
Festival mlade literature Urška oziroma natečaj v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vsako leto privabi skoraj stotino mladih avtorjev do 30. leta starosti, ki poskušajo s svojimi literarnimi deli prepričati najzahtevnejše bralce – selektorje. Letos se je za laskavi naziv uršljan/uršljanka, ki so ga v preteklosti nosili številni danes uveljavljeni literati, potegovalo 92 avtorjev. Skozi sito regijskih izborov se je v polfinale uvrstilo 16 del, ki jih je pod drobnogled vzel glavni selektor festivala; pisatelj, profesor, režiser, urednik in mentor Andrej Makuc. Po dolgotrajnem in večkratnem branju ter razmisleku je izbral šest finalistov, ki so letošnja bera najbolj perspektivne mlade literature, poleg nagrajene Nine Medved so se v finale prebili še Tadeja Logar iz Ilirske Bistrice, Natalija Milovanović iz Ljubljane, Aljoša Toplak iz Markovcev, Julija Vrtar iz Kranja in Ines Žabkar iz Ljubljane. Zmagovalka je selektorja prepričala s ciklom poezije ali, bolje rečeno, pesmimi v prozi, ki jih je predstavila pod šifro Prostoživeča lončnica, v katerem se z besedami in mislimi poigrava z vsakdanjimi predmeti in dogodki, kot so poljub, dogodek v zdravniški ordinaciji, zrcalo, morje ...92 mladih literatov je sodelovalo na festivalu.
Zaključna prireditev, ki je potekala v Kulturnem domu Slovenj Gradec, je sledila uršljanski tradiciji, da nastopajoči besedila finalistov predstavijo v besedi, glasbi in plesu. Tako so na odru spregovorili Spunkovci Gimnazije Slovenj Gradec, skozi ples se je izrazila skupina za sodobni ples Šolskega centra Slovenj Gradec, za glasbeno interpretacijo literature pa je poskrbela skupina Suha južina band s pevko Alino Hirtl. Suha južina je uglasbila tudi zmagovalno pesem letošnjega natečaja Mentorjev feferon za najboljšo protestno pesem leta 2019. Avtorica Polona Campolunghi Pegan si je nagrado prislužila za pesem z naslovom Veš, mali, nismo več ljudje. V pesmi zaskrbljeno ugotavlja, da človek morda ostaja gospodar sveta, a kaj ko človeka ni več, pronicljivo besedilo pa je izvrstno interpretirala Alina Hirtl.