Za odpravo plačnih nesorazmerij približno 847 milijonov evrov, ministrica verjame v zaključek pogajanj

Vladna stran je sindikatom javnega sektorja danes predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico, težak približno 847 milijonov evrov. Čeprav imajo v sindikatih nekatere pomisleke, ministrica Sanja Ajanović Hovnik verjame, da je zaključek pogajanj do 15. oktobra realna možnost.

Plače v javnem sektorju: 33 najbolje plačanih prihaja s tega ministrstva in niso zdravniki

Kot je po današnjih pogajanjih pojasnila ministrica, v omenjenih 847 milijonih evrov niso vključene plače funkcionarjev in direktorjev. Celotna prenova plačnega sistema z odpravo nesorazmerij pa je ocenjena na približno milijardo evrov.

Vsem javnim uslužbencem se bodo zvišale plače

Predvideno je, da bi celotno reformo z odpravljanjem nesorazmerij izvedli v treh letih - s kakšno dinamiko oz. kako konkretno, pa je še stvar pogajanj s sindikati. Ministrica je ob tem poudarila, da odpravljanje plačnih nesorazmerij dejansko pomeni, da se bodo vsem javnim uslužbencem zvišale plače, največ pa bodo s prehodom na nov plačni sistem pridobili tisti, ki so danes najslabše plačani. Prvi plačni razred na novi plačni lestvici bo namreč vrednoten v višini minimalne plače, za tistega, ki je danes v 25. plačnem razredu, pa to pomeni 25-odstoten dvig oziroma še nekoliko višji za tiste, uvrščene nižje od 25. plačnega razreda, je pojasnila.

Poudarila je tudi, da se vlada v ničemer ne umika od same prenove plačnega sistema, predlagala je zgolj, da se začetek implementacije plačne reforme preloži za eno leto, na 1. januar 2025. Ponovila je, da so se spremenile prioritete in bo v prihodnjem letu prednost imela sanacija po avgustovskih poplavah.

Sindikati bodo vladni predlog še preučili

V sindikatih so danes pojasnili, da morajo predlog še preučiti, a hkrati že izrazili nekatere pomisleke. Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov Jakoba Počivavška enega ključnih problemov vidijo v tem, da ni predvideno usklajevanje vrednosti plačnih razredov v času implementacije plačne reforme. Ob višanju minimalne plače pa bo ob koncu reforme prvi plačni razred bistveno pod minimalno plačo.

Podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja Irena Ilešič Čujovič je ugotavljala, da bi ob napovedani inflaciji in draginji, ki smo ji sicer že priča, pa tudi drugih dejavnikih, »zamrznitev eskalacije plačne lestvice« pravzaprav pomenila, da se je »ta plačna reforma plačala sama od sebe«.

Ilešič Čujovič je tudi izpostavila, da gre po njihovem mnenju pri vladnem predlogu za pasovni dvig, kot je že bil leta 2018, ki pa je po njenih besedah povečeval nesorazmerja med delovnimi mesti in plačami v javnem sektorju. Zanje je sporen tudi učinek na nazive, ki obstajajo denimo v vzgoji in izobraževanju, kulturi, znanosti, socialnem varstvu. 

.