Za operacijo Milanove rokice potrebujejo sto tisočakov

Pred dobrim letom je 33-letna Monika Urbanczyk v 22. tednu nosečnosti odšla na rutinski pregled v bolnišnico domačega Krakova na Poljskem. Skupaj s partnerjem, 35-letnim Maticem Kristancem iz Kranja, sta želela izvedeti spol svojega prvorojenca. Namesto tega je Monika, na pregledu je bila sama, saj je bil Matic službeno v Sloveniji, slišala, da so zdravniki na plodu zaznali razvojne nepravilnosti. Ne le deformacija desne roke in leve noge, po porodu so se težave le še kopičile. Njun sinko Milan je bil rojen prezgodaj, s carskim rezom, pojavila se je še okužba sečil, njegovo življenje je dva tedna viselo na nitki.




 

Noga oskrbljena, roka še ne

»Moj najboljši prijatelj Benjamin že šest let živi na Poljskem, kjer se je čez čas odločil za poroko z Małgorzato, svojo srčno izvoljenko. Poprosil me je, da mu grem za poročno pričo,« pove Matic, ki dela kot vodja proizvodnje v obratu CNC-razreza Klas Metal: »Monika je bila najboljša prijateljica neveste, skupaj z mojim prijateljem delajo v podružnici ameriške investicijske banke State Street s sedežem v Bostonu. Prišla je na poroko, le dan prej sva se spoznala.« Preskočila je iskrica, in ko je Matic nekajkrat odšel na Poljsko, je vedel, da je Monika tista, ki jo išče. Izvemo, da se nameravata tudi poročiti, seveda bosta Małgorzata in Benjamin njuni priči, a ob tem povesta: »Trenutno imava toliko dela in opravil s sinkom ter še kup skrbi zaradi njegovega zdravstvenega stanja, da bo poroka morala počakati.«

Danes enoletni dobrovoljček je ravno prišel k očku na obisk v Kranj. Mali borec se je z Moniko in Maticem podal na mukotrpno in dolgo pot sanacije napake matere narave. »Deformirana nogica je že oskrbljena. Sprva se je opravljalo mavčenje noge, sledil je še kirurški poseg prereza ahilove tetive,« pravi Matic. Stroške terapij in posega ter poznejše rehabilitacije sta s pomočjo družine in prijateljev pokrila sama. Kot je dejal očka, so vsi skupaj napraskali potrebnih 10.000 evrov.



»Zdaj njegova rokica zahteva popolno zdravniško oskrbo, da jo bo lahko nekoč uporabljal. Diagnoza pravi, da gre za radialno hemimelijo oziroma tako imenovani clubhand, kar pomeni, da je funkcionalnost zgornje desne okončine izjemno omejena. Milan z rokico ne zmore normalnega obračanja, prijemanja ali iztegovanja. V prihodnosti, če tako ostane, bo zanj to velika težava pri opravljanju vsakodnevnih opravil.«
 

Donacije na Poljskem se lahko spremlja prek aplikacije. FOTO: Boštjan Fon

Dobri ljudje pomagajo

V Izraelu rojeni kanadski ortopedski kirurg, specializiran za postopke podaljšanja okončin in popravljanja telesnih deformacij, dr. Dror Paley je na Evropskem inštitutu v Varšavi Milana že pregledal in pojasnil, da bosta potrebni dve operaciji desne roke. Za zahtevna posega in rehabilitacijo bi morala Monika in Matic odšteti skupno 107.000 evrov. »Teh pa seveda nimava,« bolj kot ne sramežljivo odkrijeta: »Pri pridobivanju sredstev je na Poljskem začela pomagati fundacija Sie pomaga, humanitarna organizacija, ki je začela akcijo 9. marca letos. Tako so organizirani, da lahko vsak trenutek preveriš, koliko se je že nabralo.

Trenutno so na Poljskem za našega Miluša, Milaneka ali Miluteka, kot ga ljubkovalno kličemo, Poljaki dobrega srca zbrali nekaj čez 45.000 evrov. Pri nas se sredstva zbirajo prek SMS-donacij ter prek posebnega računa dobrodelnega društva Slatna Stopimo Skup, ki je pred šestimi leti že sodelovalo z dr. Paleyjem ob primeru Jakoba Zupana. Trenutno se je pri nas zbralo 18.967 evrov. Tako imamo za prvo operacijo, nimamo pa sredstev za drugo, ki pa mora biti opravljena štiri mesece po prvem posegu. Dr. Paley bo Milanu roko dejansko zlomil, da bo pozneje naravnana. Ker nima podlahtnice, bo skupaj s kirurškim timom prestavil njegovo edino kost v spodnjem delu roke na mesto podlahtnice, sledila bo rekonstrukcija zapestja, da se bo roka čim bolj normalo začela razvijati. Prestaviti je treba celoten nabor kit, mišic in živcev v roki. Ob drugi operaciji mu bodo morali odstraniti palec, ker sedanji nima kosti, in mu bodo novega napravili iz kazalca.«



Vsaka operacija je dolga okoli osem ur ali več, gre za izjemno natančno delo, ki ga je treba opraviti čim prej. V znesek, ki ga potrebuje mali Milan, so všteti tudi trije meseci rehabilitacije, več pa ne, čeprav ta traja pet let. Ob tem bo morala Monika pustiti službo, saj bo morala živeti z Milanom v Varšavi, ne v domačem Krakovu, ki je oddaljen od prestolnice Poljske štiri ure vožnje v eno smer. »Ko bomo enkrat vsi čez to, pa sva se že domenila, da bomo živeli naprej v Sloveniji. Upava samo na najboljše za svojega sinka,« zaključita Monika in Matic

​