Za rojstni dan še diamantna poroka
Marica in Slavko Lončarič sta se vzela pred 60 leti. Čestitke z vseh koncev.
Odpri galerijo
Marica in Slavko sta poročena že 60 let. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal
Marica Lončarič iz Lokavcev pri Negovi se je 23. januarja pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa poročila. Letos, prav na dan, ko so se po nekaj meglenih in turobnih dneh nad negovskim delom Slovenskih goric pojavili prijetni sončni žarki, je imela torej razlog za dvojno okroglo praznovanje.
Z življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, je brez posebnega pompa in razkošja v domači hiši prejemala darila in čestitke: oba za lep skupni življenjski jubilej, ona pa še za rojstni dan. Odločila sta se namreč, da bosta praznovala v družbi najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se jima je tu in tam orosilo oko.
Prijateljev in znancev imata Lončaričeva zelo veliko, saj sta kot dolgoletna podjetnika znana po vsej Sloveniji in celo zunaj nje. V Lokavcih, kjer sta doma, je tudi sedež podjetja Montaža Lončarič, katerega prostori so zrasli na Halužjakovi domačiji, ki sta si jo zakonca kupila pred davnimi leti, da bi si na njej uredila dom.
Njuno življenje je bilo vseskozi pestro in razgibano, zato ga je s kratkimi besedami težko opisati. Marija se je rodila v Obratu pri Benediktu. Po osnovni šoli se je šolala na kmetijski šoli in se zaposlila kot administrativna delavka. Po poroki se je posvetila administrativnim in knjigovodskim delom v moževem podjetju, ob tem pa je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo otrok, Tatjane, Irene ter Srečka. V hišo je vzela še tri mesece staro Zdenko in ji bila, dokler ni odrasla, njena druga mama. Z obiski ju zdaj razveseljujejo vnuki Mitja, Manuel, Matej in Rok ter Mitjeva hčerka, pravnukinja Ella.
Marica je bila in je še danes velika opora možu pri njegovih prizadevanjih tako v zasebnem kakor v podjetniškem življenju. Veliko ji pomeni delo na vrtu in v vinogradu. Njun dom tudi danes, ko zdravje nekoliko peša, krasijo rože, saj jih z veseljem neguje. Svoj vrt obdeluje, kakor so ga nekoč obdelovale podeželske gospodinje. Veseli se obiskov otrok z njihovimi družinami, ki jima vedno stojijo ob strani, ko potrebujeta pomoč.
Slavko se je rodil maja 1937 v Negovi. Že kot otrok je izgubil mater, nadomeščala, kot je sam dejal, pa jo je dobra mačeha Marija, ki jo je kot vdovec vzel njegov oče Alojz. Osnovno šolo je obiskoval v Negovi. Kakor mnogi podeželski otroci se je tudi on hitro osamosvojil, prvo zaposlitev je našel v tedanji Zadrugi, nato pa v podjetju Klemos v Lenartu. Ob delu se je izpopolnjeval in se podal med obrtnike.
Bil je uspešen, vseskozi je napredoval. V najboljših časih je zaposloval celo več kot 60 delavcev, večinoma domačinov. Mnogi so se pri njem izučili krovsko-kleparskega poklica. Z upokojitvijo je podjetje in njegovo vodenje predal hčerki Tatjani in njenemu možu Miranu Lapiju. Slavko je bil in je še aktiven v KS Negova in v občini Gornja Radgona. Dejaven je društvih, zlati v PGD Negova, kjer je predsednik.
Kot ljubitelj narave je del življenja posvetil lovstvu in članstvu v LD Negova, kjer je opravljal številne društvene funkcije. Zakonca sta za svoje življenjsko delo prejela številna priznanja in nagrade. Zlasti Slavko, ki je tudi častni občan Občine Gornja Radgona. A, kot pravi, je za vse njegove uspehe zaslužna tudi žena.
Vesela sta bila čestitk in dobrih želja.
Z življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, je brez posebnega pompa in razkošja v domači hiši prejemala darila in čestitke: oba za lep skupni življenjski jubilej, ona pa še za rojstni dan. Odločila sta se namreč, da bosta praznovala v družbi najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se jima je tu in tam orosilo oko.
Veliko prijateljev
Prijateljev in znancev imata Lončaričeva zelo veliko, saj sta kot dolgoletna podjetnika znana po vsej Sloveniji in celo zunaj nje. V Lokavcih, kjer sta doma, je tudi sedež podjetja Montaža Lončarič, katerega prostori so zrasli na Halužjakovi domačiji, ki sta si jo zakonca kupila pred davnimi leti, da bi si na njej uredila dom.
Slavko je član PGD Negova od leta 1956.
Njuno življenje je bilo vseskozi pestro in razgibano, zato ga je s kratkimi besedami težko opisati. Marija se je rodila v Obratu pri Benediktu. Po osnovni šoli se je šolala na kmetijski šoli in se zaposlila kot administrativna delavka. Po poroki se je posvetila administrativnim in knjigovodskim delom v moževem podjetju, ob tem pa je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo otrok, Tatjane, Irene ter Srečka. V hišo je vzela še tri mesece staro Zdenko in ji bila, dokler ni odrasla, njena druga mama. Z obiski ju zdaj razveseljujejo vnuki Mitja, Manuel, Matej in Rok ter Mitjeva hčerka, pravnukinja Ella.
Marica in Slavko Lončarič spadata med najbolj dejavna človeka z negovskega in tudi radgonskega območja, saj je težko našteti vsa društva in organizacije, v katerih sta tako ali drugače delovala. Med dejavnostmi je gasilstvo, zato ne preseneča, da jima je ob dvojnem jubileju prišla čestitat delegacija PGD Negova s predsednikom Štefanom Puckom. Oba sta namreč srčna gasilca. Slavko je član PGD Negova že 64 let, od leta 1956, več mandatov je bil predsednik, Marica pa se jim je pridružila leta 1976.
Marica je bila in je še danes velika opora možu pri njegovih prizadevanjih tako v zasebnem kakor v podjetniškem življenju. Veliko ji pomeni delo na vrtu in v vinogradu. Njun dom tudi danes, ko zdravje nekoliko peša, krasijo rože, saj jih z veseljem neguje. Svoj vrt obdeluje, kakor so ga nekoč obdelovale podeželske gospodinje. Veseli se obiskov otrok z njihovimi družinami, ki jima vedno stojijo ob strani, ko potrebujeta pomoč.
Častni občan Gornje Radgone
Slavko se je rodil maja 1937 v Negovi. Že kot otrok je izgubil mater, nadomeščala, kot je sam dejal, pa jo je dobra mačeha Marija, ki jo je kot vdovec vzel njegov oče Alojz. Osnovno šolo je obiskoval v Negovi. Kakor mnogi podeželski otroci se je tudi on hitro osamosvojil, prvo zaposlitev je našel v tedanji Zadrugi, nato pa v podjetju Klemos v Lenartu. Ob delu se je izpopolnjeval in se podal med obrtnike.
Bil je uspešen, vseskozi je napredoval. V najboljših časih je zaposloval celo več kot 60 delavcev, večinoma domačinov. Mnogi so se pri njem izučili krovsko-kleparskega poklica. Z upokojitvijo je podjetje in njegovo vodenje predal hčerki Tatjani in njenemu možu Miranu Lapiju. Slavko je bil in je še aktiven v KS Negova in v občini Gornja Radgona. Dejaven je društvih, zlati v PGD Negova, kjer je predsednik.
Zakonca Marica in Slavko Lončarič sta za svoje življenjsko delo prejela številna priznanja in nagrade.
Kot ljubitelj narave je del življenja posvetil lovstvu in članstvu v LD Negova, kjer je opravljal številne društvene funkcije. Zakonca sta za svoje življenjsko delo prejela številna priznanja in nagrade. Zlasti Slavko, ki je tudi častni občan Občine Gornja Radgona. A, kot pravi, je za vse njegove uspehe zaslužna tudi žena.
