Za Sabinine sirote smo zbrali 30 tisočakov! (FOTO)
V ponedeljek, ko se bo začelo novo šolsko leto, bodo v šolske klopi OŠ Cirkovce sedli tudi trije od štirih otrok spomladi letos kruto umorjene domačinke, 33-letne Sabine Arklinič. Gašper, Žanet in Sara.
30.000 €
za štiri otroke iz Markovcev pri Ptuju.
27.800 €
za Dovžanove iz Tržiča, neurje jim je odneslo hišo.
20.700 €
za rešitev hudo bolne Mie iz Svetega Tomaža.
Vsi trije, skupaj z najmlajšim bratcem, dveletnim Jakobom, ki bo prav tako obiskoval nov vrtec v Cirkovcah, od 22. marca letos preživljajo nepredstavljivo bolečino. Čeprav jim babica Marija Hvalec in teta Mojca, ki je mati 21-letnemu sinu, ter drugi domači zagotavljajo vse, kar potrebujejo, otroci neznansko pogrešajo mamico.
Rekordni znesek
Na Slovenskih novicah nismo sedeli križemrok. Z vašo dobrosrčnostjo, drage bralke in dragi bralci, se je na računu Krambergerjevega sklada zbralo rekordnih 30.000 evrov; pred začetkom novega šolskega leta smo jih izročili tistim, ki so jim namenjeni. Sabinini štiriperesni deteljici denar seveda ne more povrniti mamice, a jih bo vsaj nekoliko finančno razbremenil.
Težko je ugibati, kakšna bo prihodnost malčkov, dejstvo pa je, da bodo še naprej potrebovali pomoč, saj je tudi družinska hiša obremenjena s krediti, zdaj pa so morali priskrbeti še šolske potrebščine in veliko oblačil. Po mamini tragični smrti so otroci najprej živeli v prijetni in prijazni hiški na hribu le nekaj deset metrov stran od podravske avtoceste v Podlehniku, pri babici Mariji in njenem invalidnem sinu, 42-letnem Zlatku, pri katerem je bila Sabina zaposlena kot družinska pomočnica. Po odločitvi CSD Podravje so se nato preselili k Sabinini sestri Mojci in njeni družini v Cirkovce v občini Kidričevo.
Obtožnica v pripravi
Na ptujskem okrožnem sodišču se je končala preiskava enega najbolj nagnusnih kaznivih dejanj v Spodnjem Podravju. Vse skupaj je zdaj v rokah ptujskih tožilcev, ki morajo čim prej vložiti obtožnico; če se to ne zgodi oziroma obtožnica ne bo pravnomočna, bosta obtožena odkorakala na prostost in se bosta branila brez prisotnosti pravosodnih policistov. Neuradno smo izvedeli, da osumljeni Tomaž ni prisostvoval v preiskavi, le v nekaterih primerih naj bi se vključil iz pripora, prek videokonference. Očitno naj bi se sramoval svojega gnusnega dejanja, poudarja naš vir.
Ob nedavnem pogovoru z malčki smo se lahko prepričali, da vsi štirje dojemajo, kaj jih je doletelo med petkom, 22. marca 2024, ko so nazadnje videli ljubljeno mamico, petkom, 5. aprila, ko so jo našli umorjeno, ter ponedeljkom, 15. aprila, ko so se od nje za vedno poslovili na pokopališču v Vidmu pri Ptuju, kjer že šest let počiva tudi njen oče.
4 otroci začenjajo novo poglavje v Cirkovcah.
Babica Marija o zetu, s katerim bi njena Sabina 17. maja letos proslavila desetletje zakona, ni imela slabih besed.
»Lahko bi rekli, da je bil duša od človeka, odlično je skrbel za družino. Nihče ni slišal, da bi se s Sabino kadar koli sporekla ali, bog ne daj, pretepala. Človek nikoli ne bi pomislil, da bi lahko kaj takega storil,« žalostno razlaga Marija in dodaja, da ni poznala hčerkine morilke, Tomaževe sodelavke in očitno ljubice Aleksandre. Kljub temu pa niso redki domačini, ki še vedno s prstom kažejo na Tomaža in poudarjajo: »Kakšna pošast je to, da je otrokom vzel mamo in jim s pogledom v očke lagal, da jih je zapustila in odšla neznano kam.« Kaj se je pravzaprav dogajalo v tistem času, ko naj bi mamica Sabina napisala poslovilno pismo in zapustila sončke ter moža, nam je razložila babica Marija, ki je usodnega dne sprejela vnučke pod svojo streho.
Nova šola, nov začetek
»Poklicala me je Sabina in me prosila, ali bi jima popazila otroke. Že okrog štirih popoldne sta mi jih pripeljala in ju sploh nisem spraševala, kam gresta, saj me to nikoli ni zanimalo. Zvečer, okoli pol devetih, me je Sabina še poklicala in dejala, da prideta čez eno uro. Ko pa ju ob pol desetih in tudi pozneje ni bilo, mi je vse skupaj postalo malce sumljivo. Zato sem klicala Sabino, a je zvonilo v prazno, nato sem klicala še Tomaža, pa se niti on ni oglašal. Pozneje je poklical na hčerin telefon in mi ga je ona dala, da sem vprašala, kaj se dogaja. Rekel mi je, da nocoj ne bosta prišla, ker je Sabina preveč pila. Ko sem mu dejala, da mali Jaka nima stekleničke, mi je odvrnil, da jo bo pripeljal. Vse skupaj je bilo še bolj sumljivo, ko je pripeljal stekleničko, in čeprav so otroci stali med vrati, sploh ni prišel v hišo, kar se še nikoli ni zgodilo. Dal je stekleničko in mleko, zgodaj zjutraj pa je pripeljal še polnilnik za hčerin telefon in ga pustil na oknu,« nam je žalostno razlagala mama Marija, ki je v soboto okoli pol desetih znova klicala hčerko Sabino, a se ni oglašala. Zato je obvestila drugo hčerko Mojco; prav tako jo je klicala in ji pisala sporočila, a se ni zgodilo nič.
Ona jo je zabodla
V petek, 22. marca, je Tomaževa sodelavka in ljubica, 33-letna Aleksandra Škamlec iz Cerkvenjaka, z večjim kuhinjskim nožem umorila Sabino. Tomaž, ki je Sabino odpeljal na kraj zločina, je naslednji dan ptujskim policistom prijavil njeno izginotje. Izročil jim je tudi domnevno poslovilno pismo, za katero se je izkazalo, da ga je napisala morilka. Potem je poskušal pozornost preiskovalcev obrniti sebi in ljubici v prid, a se je zgodilo nasprotno. Takoj ko so odkrili truplo nesrečne Sabine, sta se za zapahi znašla tudi osumljenca. Policisti so najprej v povezavi s sumi kaznivega dejanja umora aretirali 37-letnega Tomaža, naslednje jutro pa še njegovo ljubico iz Cerkvenjaka, ki je žrtev večkrat zabodla.
»Ko je Tomaž okoli treh popoldne prišel iz službe, me je poklical in dejal, ali sem se kaj slišala s Sabino ter da je ni doma. Vprašala sem ga, ali sta se zvečer sporekla, pa je dejal, da ne. Dodal je, da sta se ob njegovem odhodu v službo dogovorila, da popoldne skupaj prideta po otroke. Še ljubčka sva si dala, je dejal. Z Mojco sva ga prepričali, da je vse skupaj prijavil policiji, saj tega sam ni nameraval, pozneje pa je vse potekalo po zdaj že znanem scenariju.«
Človek nikoli ne bi pomislil, da bi lahko kaj takega storil.
Teta Mojca bo otroke od ponedeljka naprej vsak dan peljala v vrtec in šolo. Mamice jim seveda ne more nadomestiti, se ji je pa uresničila vsaj želja, da vsi štirje ostanejo skupaj. Otroci so bili kljub vsemu ob našem obisku veseli in razigrani. Nekoliko jih je motila le selitev iz nekdanje OŠ Markovci, kjer so zapustili prijatelje, zdaj se bodo morali privaditi na novo okolje. A kot smo slišali, se tudi v cirkovški šoli pripravljajo na njihov prihod, saj bodo še naprej potrebovali širšo družbeno pomoč. Mater so namreč izgubili za vedno, o očetovi usodi bo odločalo sodišče.
