»Za SD najhuje šele prihaja,« ocenjuje analitik Zorko

Politični analitik Andraž Zorko ocenjuje, da SD, ki se je ob vpletenosti v afero z nakupom stavbe za potrebe sodišč in drastičnem padcu podpore znašla v resni krizi, še ni iz najhujšega. Odločilna za stranko bosta naslednja dva meseca in razplet na aprilskem volilnem kongresu. Stranka ima sicer dovolj virov in ljudi, da obstane, meni.

»Čeprav v stranki poskušajo vsaj na zunaj prikazati, da je najhuje za njimi, mislim, da najhuje šele prihaja. Stranka je znana po tem, da ima veliko notranjih frakcij, ki se včasih med seboj tudi malo spopadajo, in zdaj se bo šele v resnici začelo,« meni Zorko. Ponedeljkove izjave po konferenci in predsedstvu stranke, ki je odločilo, da gre stranka aprila na volilni kongres, so bile zato po njegovi oceni »bolj piarovska predstava za javnost«.

Stranka ima tudi z najnižjo javnomnenjsko podporo v zadnjih 20 letih. Anketa, ki jo je za časnik Delo izvedla Mediana, je pokazala, da je podpora SD strmoglavila z januarskega 7,5 odstotka na komaj 2,6 odstotka.

»SD bi težko prišla čez parlamentarni prag«

Zorko, sicer direktor Valicona, pravi, da je negativen odziv javnosti na dejanja SD, zlasti na način, kako so obračunali s svojo članico, pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, pričakoval. Opozarja, da bi SD tudi ob upoštevanju neopredeljenih volivcev ta trenutek težko prišla čez štiriodstotni parlamentarni prag. Ob tako drastičnem padcu podpore pa tudi ne vidi možnosti, da bi se podpora stranke v kratkem obrnila navzgor.

»Gre za krizo bistva stranke SD«

Veliko bo odvisno od tega, kaj se bo zgodilo aprila na volilnem kongresu, ali se bo zamenjalo vodstvo in predvsem ali bo stranka naredila kakršnokoli potezo, ki bo dosedanjim podpornikom dala vedeti, da mislijo resno z neko prenovo, ki jo očitno potrebuje.

Po Zorkovi oceni v SD namreč ne gre le za kadrovsko krizo, vezano na pravosodno ministrico, predsednico Tanjo Fajon in sekretarja stranke Klemna Žiberta, ampak dejansko za krizo njihovega bistva, socialdemokracije kot take, ki se vleče vse od leta 2014, ko je na prizorišče stopila zdajšnja Levica in nagovorila volivce s temami, ki jih je do takrat naslavljala SD. V SD pa po Zorkovih besedah vse od takrat na to niso našli pravega odgovora.

Predvideva, da bosta za SD usodna naslednja dva meseca, ko bodo v stranki potekali pogovori in konflikti o tem, kakšna naj bi bila usmeritev stranke, kakšen je današnji pomen socialdemokracije, pa tudi glede tega, kdo bo stranko vodil in jo ne nazadnje popeljal na evropske volitve.

»Dogajanje se bo poznalo na evropskih volitvah«

»Stranka je v situaciji, ko bi ob kakšni še dodatni seriji napačnih odločitev lahko celo ogrozila svoj obstoj,« meni Zorko. A dodaja, da gre po drugi strani za stranko, ki zagotovo ima še dovolj virov in ljudi, da tak scenarij lahko prepreči. Gre namreč za stranko z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, z zelo razvejano mrežo občinskih odborov in ki tudi ima oziroma je vsaj doslej imela, veliko podpornikov oz. simpatizerjev na različnih pozicijah v družbi.

Vsekakor je po njegovih besedah SD v neugodnem položaju pred evropskimi volitvami in se bo zadnje dogajanje zagotovo poznalo pri rezultatu. Veseli bodo lahko, če bodo dobili enega poslanca, ocenjuje Zorko. Po njegovih besedah bo rezultat odvisen tudi od tega, kdo bo nosilec liste.

Spomnil je, da je stranka na zadnjih evropskih volitvah, za katere je sicer značilna višja udeležba desnosredinskih volivcev, dosegla velik uspeh pod vodstvom njene sedanje predsednice Tanje Fajon. Ta lahko letos kot zunanja ministrica sicer nastopa zelo kompetentno z mednarodnimi temami, ki so na teh volitvah malo bolj v ospredju, a ne more biti nosilka liste.

»Fajonova bo ostala v stranki«

Kar zadeva možnost, da bi se na kongresu znova potegovala za mesto predsednice, pa Zorko meni, da je to ponovno odvisno od tega, kako bodo v naslednjih dveh mesecih znotraj stranke potekali dogovori. Bo pa po njegovih pričakovanjih Fajon zagotovo ostala v stranki, drugega možnega scenarija ne vidi.

Sicer pa Zorko ocenjuje, da dogajanje v SD ne ogroža obstoja vladne koalicije. »SD bi, če bi izstopila iz koalicije, padla v še globljo krizo. To pa bi res ogrozilo njen obstoj,« je prepričan. S pozicije, ki jo imajo z vidika vodenja ministrstev, imajo namreč še vedno določeno moč nastopanja v javnosti.

Poleg tega pa, je dejal, tudi v SD vedo, da bi njihov odhod iz koalicije verjetno vodil v vladno krizo, ki bi v nekem končnem scenariju lahko vodila celo do predčasnih volitev. Teh pa si v tem trenutku res ne želijo, saj bi lahko bil dejansko ogrožen njihov vstop v parlament.