Za širitev EU bo treba prepričevati države članice
Po tem, ko je slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos z uspešno opravljenim zaslišanjem preskočila najvišjo oviro na poti do imenovanja, se bo morala spopasti s številnimi izzivi na širitvenem področju. Najbliže članstvu je Črna gora, dobro kaže tudi Albaniji.
Vojna v Ukrajini je širitvenemu procesu EU dala nov zagon, širitev se je zaradi geopolitičnih razsežnosti prebila v zgornji del agende nove komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. »Nova komisarka za širitev bo morala prepričati države članice EU, da prižgejo zeleno luč za širitev,« je kot največji izziv, ki čaka Marto Kos v petletnem mandatu, izpostavila Berta López Domènech, analitičarka za področje širitve EU in Zahodnega Balkana v mislišču European Policy Centre. Najzahtevnejša naloga bo po njenem mnenju – in na to Marta Kos ni podala prepričljivega odgovora –, kako politično voljo evropske komisije, ki je pozitivna in močna, prevesti v politično voljo za podporo širitvi v vseh državah članicah.
Najzahtevnejša naloga bo, kako politično voljo evropske komisije, ki je pozitivna in močna, prevesti v politično voljo za podporo širitvi v vseh državah članicah.
Za naslednji val širitve, v katerem najbolje kaže Črni gori in Albaniji, bo potrebno soglasje vseh držav članic EU, saj spremembe odločanja s kvalificirano večino na področju zunanje politike niso realne. Poleg soglasja vseh držav članic je v kateri od večjih držav zelo realni scenarij tudi referendum.
S tega zornega kota je Matej Tonin (NSi/EPP) na zaslišanju vprašal Marto Kos, kako bo zasnovala kampanjo, da bi francosko in nizozemsko javnost pripravili na podporo širitvi. Odgovorila je, da bodo najprej s službami evropske komisije, državami članicami in kandidatkami ugotovili, kakšno je stanje. V komunikacijsko kampanjo za širitev, ki bo ciljano potekala tako v državah članicah kot v državah kandidatkah, kjer sta s svojimi interesi in propagando opazno prisotni tudi Rusija in Kitajska, naj bi vključili tudi vplivneže.
»Zelo pozitivno je, da bo širitveni resor vodila oseba, ki prihaja z območja nekdanje Jugoslavije in je dobro seznanjena z razmerami v regiji. To bo v evropski širitveni proces vneslo več vztrajnosti,« ocenjuje Iliriana Gjoni, strokovnjakinja za širitev EU, Zahodni Balkan in Vzhodno Evropo v mislišču Carnegie Europe. Opozarja, da je širitev v EU eksplozivna tema, ki Evropo v političnem smislu lahko hitro razbije in s tem zaustavi.
Iliriana Gjoni meni, da bi se Črna gora lahko priključila EU leta 2028, v nekoliko slabšem položaju je Albanija, kjer je realnejši časovni okvir za članstvo leto 2030. »Del držav EU, sploh vzhodnoevropske, se aktivneje ukvarjajo z vprašanjem članstva Ukrajine kot z državami Zahodnega Balkana. Čakanje na Ukrajino bi bil zelo slab signal državam Zahodnega Balkana, saj je zaradi dolgotrajnosti tam že precej prisotna tako imenovana širitvena utrujenost,« opozarja Berta López Domènech. Balkanske države po njenem mnenju plačujejo ceno zaradi razraščanja populizma in iliberalizma na Madžarskem, Slovaškem, v Italiji ter tudi v ZDA.
V okviru tega je poslanec Vladimir Prebilič (Vesna/Evropski zeleni) Marti Kos postavil vprašanje o možnosti zamenjave ozemelj med Srbijo in Kosovom v smislu izjav novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. »Čas je, da se zanašamo na to, kaj more in zmore Evropa, ne pa na to, kaj bodo storili drugi. Izmenjava ozemlja ne pride v poštev!« se je slovenska kandidatka zavzela za spoštovanje temeljnih načel in standardov EU, ki bodo v središču njenih prizadevanj. Marta Kos tudi ne bo dovolila, da države članice izkoriščajo vstopanja kandidatk za pritisk nanje.
