Za skrivnostnimi vrati odkrili gnezdo tajnih služb

POSTOJNA – V soboto, 14. aprila, je minilo 200 let, odkar je pomožni svetilničar Luka Čeč preplezal steno v Veliki dvorani v vzhodnem delu Postojnske jame in ob novem odkritju vzkliknil: »Tu je nov svet, tu je paradiž!« Ta dan odkritja globljih delov jame štejejo za začetek organiziranega turizma na območju Postojne.

Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj je ob 200-letnici Čečevega odkritja napovedal vrsto dogodkov, prireditev in izboljšav. Med drugim je z zadovoljstvom predstavljal lanske rezultate Postojnske jame, holdinga Certa in Jezerskega. Ti so bili po Batageljevih besedah več kot odlični, to pa med drugim omogoča številne naložbe, ki jih želijo izpeljati tako v jubilejnem letu kot tudi v prihodnjih.

Prva taka novost je temeljito prenovljen peron pri Kristalni dvorani, ki je zagotovo nekaj posebnega. »Zgrožen sem, da niti ena stvar v parku Postojnska jama do zdaj ni bila poimenovana po Luki Čeču,« je povedal Batagelj. »To je človek, ki je pred natanko 200 leti dal življenje Postojnski jami. Zelo dobro jo je poznal, upal si je nekaj narediti, upal si je splezati čez nekaj do tedaj neznanega, in Luka Čeč je bil tisti, ki je zaznamoval postojnski turizem. Bil je tvorec našega turizma. In prav zato smo se odločili, da peron pri Kristalni dvorani, ki je bil turoben, akustično nevzdržen, težak, upam si reči tudi socialističen, temeljito prenovimo. To smo tudi storili in ga v zahvalo poimenovali po Luki Čeču.«

Predsednik upravnega odbora Postojnska jama je ob simboličnem dogodku nagradil tudi sodobnega Luko Čeča – legendo Postojnske jame z najdaljšim delovnim stažem Ivana Franka. »Zato, ker si dober človek,« je bil odločen Marjan Batagelj. V štiridesetih letih službovanja vodnika Ivana Franka, ki je med sodelavci poznan kot Frenk, je v Postojnsko jamo vstopilo že več kot 25 milijonov obiskovalcev. Čeprav je bil v Postojnski jami že najmanj 13-tisočkrat, ostaja do nje spoštljiv: »Če nam je nekaj dano, ni samo naše, temveč se moramo vesti, kot da je od vseh!«


Naslednja naloga urejanja celotnega parka Postojnska jama je promenada slavnih, je povedal Batagelj. »To je zelo zahtevna zadeva, saj se moramo zavedati, da so šli po tem prostoru milijoni obiskovalcev. Imamo 365 dni dolgo sezono. Naložba je zelo velika, promenado pa lahko obnavljamo samo s koncesijskim denarjem. Prenovo naj bi dokončali do leta 2022, zanjo pa bomo odšteli približno štiri milijone evrov. Za preostale investicije naj bi namenili 4,5 milijona evra. Tako še letos načrtujemo prenovo voznega parka, saj bomo odpravili posipanje s peskom, zmanjšali hrup vlakov za 3 od 5 odstotkov in povečali varnost potnikov. Kupili bomo varčne in močnejše baterije, povečali udobnost voznikov in uredili videonadzor nad celotno kompozicijo. Hkrati si želimo, da bi bili naši vlaki po prenovi, ki nas bo stala dva milijona evrov, prijazni do gibalno oviranih.«
Še tale zanimivost oziroma podrobnost za lažje razumevanje: tiri v jami so last države, medtem ko je vsa infrastruktura na tirih last Postojnske jame. »Vlaki so stari od 40 do 50 let, tehnološko so zastareli, čeprav še vedno vozijo,« je poudaril predsednik uprave družbe Postojnska jama. »Že leta 2016 smo se odločili za prenovo voznega parka. Po dolgih pogajanjih smo podpisali pogodbo s tovarno Siemens, upam pa, da vas bom že novembra razveselil, da se boste v jamo zapeljali s popolnoma novimi vlaki.«


Batagelj je spregovoril še o eni zanimivosti: »Ob prenovi hotela Jama smo odkrili vrata, za katera nihče ni vedel, kam sploh vodijo. Ker nismo imeli ključev, smo vlomili, in tako odkrili prisluškovalno gnezdo tajnih služb. V juniju oziroma juliju bomo odprli tako težko pričakovano prisluškovalnico, torej muzej prisluškovanja.«

Štirinajsti april 1818 je bil dan, ko je Luka Čeč odkril nove dele jame, in 14. aprila 2018 so v Postojnski jami želeli pripraviti veliko slavje. »Pa ga ne bomo imeli,« je z grenkobo priznal Marjan Batagelj. »Ignoranca vseh je bila preprosto prevelika. To sem si predstavljal kot državno proslavo. Če si Postojnska jama pri 38 milijonih obiskovalcih ne zasluži državne proslave, potem je škoda, da govorimo, da smo turistična destinacija. Ignoranca ni bila tako velika na ravni države, kot je bila na ravni občine, saj mi ni nihče odgovarjal na pisma, ko sem jih spraševal, kako se bodo vključili v slavje. Država dobi od vseh koncesijskih dajatev en odstotek, občina 99. To me je zelo prizadelo, da sem vse skupaj odmislil in bo to veliko slavje jeseni. To bo poklon Postojnski jami.«