SLOVO
Za vedno je oči zaprla Mojca Senčar
Borila se je za enake možnosti zgodnjega odkrivanja in celostnega zdravljenja za vse ženske po Sloveniji in opozarjala na pomen medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med zdravniki, odločevalci in civilno družbo.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – V 80. letu starosti je umrla dolgoletna predsednica združenja Europa Donna Slovenija Mojca Senčar. Zdravnica, primarijka, anesteziologinja in neutrudna borka za pravice bolnikov je bila prepoznaven obraz združenja, ki je tudi zaradi nje postalo ugledna organizacija civilne družbe in pomemben glas žensk z rakom, so sporočili iz združenja.
Senčarjeva je za rakom dojk zbolela kmalu po svojem 40. letu. Po zdravljenju je nadaljevala svoje delo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kot zdravnica je pomagala številnim bolnicam med zdravljenjem ter jim vlivala optimizem z razkrivanjem svoje izkušnje. Po upokojitvi je svoje življenje posvetila detabuiziranju raka, ozaveščanju o pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka ter zagovorništvu bolnikov.
Borila se je za enake možnosti zgodnjega odkrivanja in celostnega zdravljenja za vse ženske po Sloveniji in opozarjala na pomen medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med zdravniki, odločevalci in civilno družbo. Bolnicam in njihovim svojcem je bila ves ta čas na voljo za osebne razgovore in svetovanje po telefonu, jim vlivala upanje ter jim pomagala pri odločitvah, povezanih s spopadanjem z boleznijo in zdravljenjem.
Triintrideset let po prvi diagnozi se je bolezen vrnila v razsejani obliki. Senčarjeva je ostala optimistka in nadaljevala svoje delo, s pozitivnim pogledom na življenje in polna življenjske energije pa je še naprej pomagala številnim ženskam, čeprav se je sama spopadala s svojo bitko za življenje, z agresivnim zdravljenjem in soočanjem z lastno minljivostjo, so spomnili v združenju. V zadnjem času je še posebej glasno opozarjala na pomen paliativne oskrbe in urejanja področja evtanazije in nas učila, kako se soočiti s strahom in pogledati smrti v oči, ko se čas izteka.
Mojca Senčar si je želela, da se je spominjamo s pozitivnim pogledom na življenje in skrbjo za svoje zdravje, saj je vedno poudarjala, da smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje zdravje. »V vsaki še tako težki situaciji je treba najti nekaj pozitivnega in se zavedati, da je vsak trenutek, ki ga ne preživimo lepo, izgubljen,« je opozarjala.
Senčarjeva je za rakom dojk zbolela kmalu po svojem 40. letu. Po zdravljenju je nadaljevala svoje delo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kot zdravnica je pomagala številnim bolnicam med zdravljenjem ter jim vlivala optimizem z razkrivanjem svoje izkušnje. Po upokojitvi je svoje življenje posvetila detabuiziranju raka, ozaveščanju o pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka ter zagovorništvu bolnikov.
Borila se je za enake možnosti zgodnjega odkrivanja in celostnega zdravljenja za vse ženske po Sloveniji in opozarjala na pomen medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med zdravniki, odločevalci in civilno družbo. Bolnicam in njihovim svojcem je bila ves ta čas na voljo za osebne razgovore in svetovanje po telefonu, jim vlivala upanje ter jim pomagala pri odločitvah, povezanih s spopadanjem z boleznijo in zdravljenjem.
Triintrideset let po prvi diagnozi se je bolezen vrnila v razsejani obliki. Senčarjeva je ostala optimistka in nadaljevala svoje delo, s pozitivnim pogledom na življenje in polna življenjske energije pa je še naprej pomagala številnim ženskam, čeprav se je sama spopadala s svojo bitko za življenje, z agresivnim zdravljenjem in soočanjem z lastno minljivostjo, so spomnili v združenju. V zadnjem času je še posebej glasno opozarjala na pomen paliativne oskrbe in urejanja področja evtanazije in nas učila, kako se soočiti s strahom in pogledati smrti v oči, ko se čas izteka.
Mojca Senčar si je želela, da se je spominjamo s pozitivnim pogledom na življenje in skrbjo za svoje zdravje, saj je vedno poudarjala, da smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje zdravje. »V vsaki še tako težki situaciji je treba najti nekaj pozitivnega in se zavedati, da je vsak trenutek, ki ga ne preživimo lepo, izgubljen,« je opozarjala.