POSLOVIL SE JE
Za vedno je odšel Ciril Zlobec
V svojem življenju je deloval na različnih področjih.
Odpri galerijo
V 94. letu starosti je umrl slovenski pisatelj, pesnik in publicist Ciril Zlobec, je poročal Val 202.
Rodil se je v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi Avber, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izključen. Po drugi svetovni vojni, katere se je udeležil kot partizan, je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana (1969–1972), urednik igranega in odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana (1972–1986).
Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine (Dante Alighieri, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo ...) in srbohrvaščine (Davičo, Popa, Mihalić).
Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS, 1969–1979 je bil poslanec v skupščini SRS, od 1987 podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije. Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Od 1969 do konca 90. let je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost.
Leta 1985 je postal dopisni oziroma izredni in 1989 redni član SAZU, med 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik. Bil je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti in Mediteranske akademije.
Njegovo življenje je zaznamovala tudi osebna tragedija, saj sta mu v času življenja umrla oba otroka, hči in sin.
Rodil se je v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi Avber, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izključen. Po drugi svetovni vojni, katere se je udeležil kot partizan, je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana (1969–1972), urednik igranega in odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana (1972–1986).
Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz italijanščine (Dante Alighieri, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo ...) in srbohrvaščine (Davičo, Popa, Mihalić).
Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS, 1969–1979 je bil poslanec v skupščini SRS, od 1987 podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije. Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. Od 1969 do konca 90. let je bil glavni urednik literarne revije Sodobnost.
Leta 1985 je postal dopisni oziroma izredni in 1989 redni član SAZU, med 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik. Bil je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti in Mediteranske akademije.
Njegovo življenje je zaznamovala tudi osebna tragedija, saj sta mu v času življenja umrla oba otroka, hči in sin.