Za zdravje na energijske točke in zelišča

Naše babice so vedele, da za vsako bolezen rož'ca raste. Tablet ni bilo, ali vsaj ne toliko kot danes. Treba se je bilo znajti po svoje, po domače. Nazaj k naravi je oguljena fraza, katere resnično moč letos jasno spoznavamo.

Dobro leto je, odkar so v dolenjski občini Škocjan, točneje v kraju Zagrad, odprli Zeliščarski center jugovzhodne Slovenije. Svojčas je tu delovalo leta 1996 ustanovljeno Turistično društvo Zagrad, ki je imelo velike načrte, jasna želja je bila, da se na osmih hektarjih vzpostavi etnološki park. Po prvem zagonu pa so moči v društvu malce pošle, na pomoč so poklicali občino. Leta 2017 je prevzela zgodbo, dokupili so še nekaj zemlje in se lotili dela.

»Ta center pomeni dodano vrednost in spodbudo vsem tu živečim na področju kmetijstva, turizma in izobraževanja. Naša želja je, da bi prek aktivnosti pri nas navdušili staro in mlado,« pravi leto po odprtju domači župan Jože Kapler, ki upa, da bo domačemu prebivalstvu ta center tudi navdih. »Naša občina je naravnana na kmetijstvo, a osnovna dejavnost ne zagotavlja dodane vrednosti. Morda bo kdo od kmetov prav v centru dobil in videl smisel in poslovno priliko, da bi doma vzgajali kaj od tega,« se nadeja župan. »Lokalna skupnost si želi, da bi center zaživel in obstal,« upajo v Škocjanu, kjer ne želijo, da bi bil le muha enodnevnica in živel le do takrat, ko je treba oddajati poročila zavoljo evropskih sredstev. Želja je, to prizna tudi župan, da bi sčasoma kdo v njem videl svojo priložnost in ga prevzel. Občina je v projekt vložila 150.000 evrov, za 50.000 nepovratnih sredstev pa je dobila iz evropskih projektov. Partnerji projekta so Občina Škocjan, Sonček – društvo za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, Prostovoljno gasilsko društvo Zagrad, Turistično društvo Zagrad in novomeško podjetje BB-Bajt.

»Med prvo epidemijo koronavirusa smo uredili določene zadeve, več časa smo imeli za vzdrževanje in razvoj,« pojasni skrbnik centra Rok Petančič, ki je s sodelavci očistil gozd, uredili so poti in označbe. Precej zanimanja je bilo v zadnjih mesecih predvsem za energijsko pot: »Zelo pozitivno je sprejeta, temelji pa na povsem fizikalnem, dokazljivem, pojavu. S pomočjo radiestezijskih metod smo izmerili energijo in določili sedem točk, kjer je sevanje še posebno močno. Tu ne gre za ezoteriko.«


Park je rahlo odmaknjen, skrit. Skozenj vodi krožna učna pot. Prehodimo jo skupaj s Petančičem, ki opozori na sedmero energijskih točk, pot s šestimi brvmi pa sklenemo na vzpetini, kjer so zeliščne grede. V sklopu centra stoji okoli 300 let stara Rangusova hiša, tipična kmečka, kakršne so včasih postavljali na dolenjskem podeželju. S Petančičem stopimo v vežo, črna kuhinja premore dve ognjišči. Bivalni prostor ima peč, poleg je tudi kamra s posteljo. Ob hiši je t. i. gartlc, kjer so včasih rasla zelišča. »Se razume, zelišča so jedro tega centra. Sicer pa pridelujemo zelišča v promocijske in izobraževalne namene,« poudari Petančič in doda, da se obeta tudi zgledno sodelovanje s priznanimi gostilnami v okolici, da bodo lahko pri njih vzgojena zelišča našla prostor na okusnih in zdravih krožnikih. »Z vrat na krožnik,« pove Petančič, ki je vesel, da center omogoča mladim, predvsem otrokom, da spoznavajo zelišča in rastline, teh premorejo okoli 40.

Center in krožna pot sta dostopna invalidom. »Ljudi želimo poučiti o gojenju, pripravi, rasti in tudi hranjenju zelišč. To je v teh časih pomembno znanje.« Rok Petančič je s sodelavci pripravil nekaj praktičnih delavnic, med drugim o pravilni uporabi zelišč, njihovem nabiranju v naravi ter kako vzgojiti svoje sadike. Vstop v etnološki park je brezplačen.