Za žegnjanje štruklji namesto mesa (FOTO)
Na Dolenjskem že četrtič državno ocenjevanje. Letos 90 vzorcev, lani 54.
Odpri galerijo
V pričakovanju razstave
Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka je tisti prostor v Mirni Peči, kjer se rado zbira staro in mlado. Tako je bilo minuli vikend, ko sta v organizaciji Društva podeželskih žena Mirna Peč v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije potekala že 4. državno ocenjevanje in razstava štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa.
»Začetki segajo v leto 2003, ko smo pripravili poskusno razstavo, ki je bila lepo obiskana. Iz najboljših štrukljev smo zbrale recepte in izdale knjigo 2004. A smo imele vse vključene v projekt preveč obveznosti, zato za tak dogodek ni bilo časa,« priznava Jelka Krivec, ki že drugo leto predseduje Društvu podeželskih žena Mirna Peč. Leta 2016 je postala kmetica leta v Sloveniji, to pa je dalo tudi društvu novih moči in 2017. so pripravile prvo razstavo na državni ravni. »Število vzorcev raste, prvo in drugo leto jih je bilo po 37, lani 54, letos pa kar 90!« je vesela Krivčeva.
Tekmovanje se začne tako, da društvo objavi razpis, na katerega se odzovejo društva in posameznice. V Mirni Peči so v soboto zbirali vzorce, ki so jih sprejemali v muzeju, vsak primerek je dobil svojo zaporedno številko. Nad ocenjevanjem je bdela tričlanska komisija, ki je sprejela vse primerke, potem pa pozorno opazovala videz, preverila okus, bila pozorna, kako je testo razvaljano, največ pozornosti pa je namenila sestavinam.
Vesela je, ker jim z društvom uspeva ohranjati bogato dediščino. »Letos se nam je z dvema vzorcema pridružila Osnovna šola Toneta Pavčka, želimo si, da se nam v prihodnje priključi še vrtec. Naj otroci vedo in spoznajo, kaj se je včasih jedlo,« še izvemo v Mirni Peči. Tekmovanje je uspelo v vseh pogledih: podelili so 29 zlatih, 45 srebrnih in 16 bronastih priznanj. Ljubica Hočevar iz Društva podeželskih žena Bučka in Branka Matko iz Škocjana sta prejeli vseh možnih 30 točk, za kar si zaslužita iskrene čestitke!
»Sodelujem prvič. Prej ni bilo časa, saj smo imeli prireditve tudi pri nas,« pa nam je povedala Tadeja Lavrič iz Žužemberka, članica Društva kmečkih žena Suha krajina. »Pripravila sem sirove štruklje,« nadaljuje sogovornica in priznava, da je le malce drugače, če jih pripravljaš za državno razstavo. »Sama kuham iz ljubezni za domače, še raje sem na traktorju, z motorno žago ali pri zunanjih opravilih,« je dodala Jelka Krivec.
»Štruklji so doma po vsej Sloveniji. Ko sem bila še otrok, se dobro spomnim, da ni nihče rekel, da je prišel na žegnanje, ampak na štruklje. To so bili časi, ko ni bilo veliko mesa, dejansko so bili štruklji priboljšek ob nedeljah. V njih se je dalo jajčka, ocvirke, smetano,« se predsednica ozre v preteklost. Tudi danes so vse bolj cenjeni in spoštovani.
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna, nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Vanjo je vključenih več kot 6500 članic iz vse Slovenije. Ustanovljena je bila 1995 v Gornji Radgoni.
»Številne gospodinje so vse bolj drzne in inovativne,« pove o pripravi.
Piko na i dogodku so postavili včeraj popoldne. Zbrane so nagovorili domači župan Andrej Kastelic, poslanka Anja Bah Žibert ter Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Za prijeten kulturni program sta poskrbela skupina ljudskih pevk Čebelice in šolski zbor Osnovne šole Toneta Pavčka, vsem zbranim pa so podelili priznanja.
V Mirni Peči so poskrbeli še za lična darila, lesenim podstavkom so dodali kilogram dobre moke. V upanju in želji, da se neguje tradicija in da se ob letu osorej spet vidimo, srečamo, kuhamo!
Vsak primerek so označili.
Pozorna komisija
Tekmovanje se začne tako, da društvo objavi razpis, na katerega se odzovejo društva in posameznice. V Mirni Peči so v soboto zbirali vzorce, ki so jih sprejemali v muzeju, vsak primerek je dobil svojo zaporedno številko. Nad ocenjevanjem je bdela tričlanska komisija, ki je sprejela vse primerke, potem pa pozorno opazovala videz, preverila okus, bila pozorna, kako je testo razvaljano, največ pozornosti pa je namenila sestavinam.
Tekmovanje je več kot uspelo: podelili so 29 zlatih, 45 srebrnih in 16 bronastih priznanj.
Vesela je, ker jim z društvom uspeva ohranjati bogato dediščino. »Letos se nam je z dvema vzorcema pridružila Osnovna šola Toneta Pavčka, želimo si, da se nam v prihodnje priključi še vrtec. Naj otroci vedo in spoznajo, kaj se je včasih jedlo,« še izvemo v Mirni Peči. Tekmovanje je uspelo v vseh pogledih: podelili so 29 zlatih, 45 srebrnih in 16 bronastih priznanj. Ljubica Hočevar iz Društva podeželskih žena Bučka in Branka Matko iz Škocjana sta prejeli vseh možnih 30 točk, za kar si zaslužita iskrene čestitke!
Traktor in štedilnik
»Sodelujem prvič. Prej ni bilo časa, saj smo imeli prireditve tudi pri nas,« pa nam je povedala Tadeja Lavrič iz Žužemberka, članica Društva kmečkih žena Suha krajina. »Pripravila sem sirove štruklje,« nadaljuje sogovornica in priznava, da je le malce drugače, če jih pripravljaš za državno razstavo. »Sama kuham iz ljubezni za domače, še raje sem na traktorju, z motorno žago ali pri zunanjih opravilih,« je dodala Jelka Krivec.
»Štruklji so doma po vsej Sloveniji. Ko sem bila še otrok, se dobro spomnim, da ni nihče rekel, da je prišel na žegnanje, ampak na štruklje. To so bili časi, ko ni bilo veliko mesa, dejansko so bili štruklji priboljšek ob nedeljah. V njih se je dalo jajčka, ocvirke, smetano,« se predsednica ozre v preteklost. Tudi danes so vse bolj cenjeni in spoštovani.
Zveza kmetic Slovenije je prostovoljna, nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Vanjo je vključenih več kot 6500 članic iz vse Slovenije. Ustanovljena je bila 1995 v Gornji Radgoni.
»Številne gospodinje so vse bolj drzne in inovativne,« pove o pripravi.
Piko na i dogodku so postavili včeraj popoldne. Zbrane so nagovorili domači župan Andrej Kastelic, poslanka Anja Bah Žibert ter Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Za prijeten kulturni program sta poskrbela skupina ljudskih pevk Čebelice in šolski zbor Osnovne šole Toneta Pavčka, vsem zbranim pa so podelili priznanja.
Kuham iz ljubezni za domače, še raje sem na traktorju, z motorno žago ali pri zunanjih opravilih.
V Mirni Peči so poskrbeli še za lična darila, lesenim podstavkom so dodali kilogram dobre moke. V upanju in želji, da se neguje tradicija in da se ob letu osorej spet vidimo, srečamo, kuhamo!
