Znan je osnutek o pokojninski reformi: kaj ta prinaša?

Na današnji prvi seji se bodo pogajalske skupine in socialni partnerji seznanili z vsebino vladnih izhodišč o pokojninski zakonodaji – med njimi je predlog o daljšem obdobju za izračun pokojnine, zvišanje vdovskih pokojnin in iskanje novih virov financiranja pokojninske blagajne, navaja Radio Slovenija, kjer so pridobili vladno interno gradivo.

Kaj prinaša?

Poleg že znanih sprememb o zvišanju upokojitvene starosti s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let od leta 2028 do leta 2023 in nespremenjenih 40 let zavarovalne dobe, v predlogu lahko beremo o daljšem obdobju za izračun pokojnine s 24 na 40 najboljših let, z izločitvijo katerih koli najslabših petih let. Obenem bi se zvišal odmerni odstotek.

Vlada predlaga še dvig vdovskih pokojnin s 70 na 80 odstotkov, navaja Radio Slovenija, in predlagana je še postopna sprememba obstoječega usklajevanja iz razmerja 60-% rast plač:  40-% inflacija na način, da se vsaki dve leti delež rasti plač v formuli usklajevanja zniža za 10 odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne doseže razmerja 20: 80, kjer ostane do leta 2035.

Uveljavili bi tudi načelo »vsako delo šteje«, kar pomeni, da bi se iz vsakega prihodka plačevali polni prispevki.

Poleg tega bi zvišali zavarovalne osnove za samostojne podjetnike s sedanjih 75 % dohodkov na 86 % dohodkov. 

Glede drugega stebra je v izhodiščih zapisano, da bi bilo smiselno razpravljati o samodejni vključitvi v drugi steber vseh zaposlenih, ki so že zavarovani v prvem. Predlagana je postopna izenačitev prostovoljnega prispevka zaposlenega s prispevkom delodajalca, kar pomeni, da bi imel vsak zaposleni pravico v drugi steber vplačati del bruto plače, delodajalec pa bi to plačilo izenačil, še navajajo na Radiu Slovenija.