Zadel Majdin edini kupon

MARIBOR – Ko smo poklicali upokojenega šoferja Janeza Kurnika v Maribor, sva se le s težavo slišala. »Vseskozi je nekaj reškljalo, malce zatulilo, pa spet kihnilo. Veste, sem za volanom, na vožnji.« Ko je doumel, da smo izžrebali njegovo ime za košaro dobrot Slovenskih novic, pa je dahnil: »Aaaa ja! Tokrat pa sva imela srečo.« Janez se je zahvalil za naše darilo in nam velel: »Veste, sem za volanom, lahko pa kar ženi Majdi domov dostavite, ona je doma.«

Pa smo naložili kartonsko škatlo dobrot Tuševih izdelkov, kjer se je zasvetila steklenica ekstra deviškega oljčnega olja, pa 300-gramski paket sira ementalec in ta boljša salama, tetrapak nektarja ... Kar si srce poželi.
Tudi Majdi je roka najprej obstala na oljčnem olju. »Veste, prej ga nismo toliko uporabljali, vendar je prišla bolezen in zdaj bo prav prišlo.«
V kartonu, ki je del košare dobrot Slovenskih novic, izžrebanci najdejo tudi zlato kavo, planšarski čaj, kozarec medu, napolitanke, oblite s čokolado, nektar, paket konzerv s tunino, polnomastno mleko, vrečico čipsa paprika, za zajtrk pa kilogram polnozrnatih muslijev.

Majda in Janez živita v skromnem stanovanju na Frankolovski 2 v Mariboru, nedaleč od nakupovalnega središča Europark.
»Kljub vsemu da sva blizu centra, je kar mirno. Tudi prvo nadstropje nama prija,« je priznala. Pokojnino si je prislužila v mariborski livarni, Janez pa je bil šofer. »Kljub temu da je v pokoju, tu in tam še sede za volan in pelje za svojega bivšega delodajalca, sama pa se bolj ukvarjam z vnukicama, ki prideta vsak dan na obisk.«

Majda in Janez pazita na Niko in Gajo, ki hodita v šolo oziroma vrtec.
V leseni gajbici so bili nasuti jabolka, hruške iz sadovnjaka Žabkar. Iz doline Neretve, kjer, pravijo, rastejo najlepše mandarine, smo dodali še kilogram teh nebeških sadežev, zraven pa še nekaj granatnih jabolk. Iz vinograda kmetije Krošelj pa vrečico belega grozdja, medtem ko kakiji prihajajo s kmetije Drnovšček.


»Ko ste imeli nagradno igro Terna, sem pošiljala in pošiljala, a ni bilo nič. Tokrat sem videla košaro dobrot. Janez mi je rekel: 'Pa kaj pošiljaš, saj tako ali tako nič ne bo!' No, in sem poslala, enkrat samkrat, pa imamo zdaj malo veselja,« je priznala Majda in pred nas postavila skodelico črne kave. Sreča je opoteča, pravijo. Tokrat je potrkala na vrata družine Kurnik. Majda je 38 let delala v mariborski livarni. Včasih je rada vrtnarila, zdaj malce okreva, a pravi, da se ji moči vračajo in bo spet na svojem vrtu. Zelo se je razveselila tudi košare in tople odeje. »Veste, ko pritisne mraz, taka topla odeja prav pride.«