Zadišalo je po kolinah (FOTO)

Zima je čas kolin. V preteklosti je bil to praznik za vso družino, na katerega so se skrbno pripravljali. Navsezgodaj je k hiši prišel mesar in ob pomoči drugih mož prašiču spustil kri, nato so na prostem z rženo slamo kurili nad prašičem, da je koža dobila svetlo rjavo barvo.

V kuhinji FOTOgrafije: Jože Žerdin

Koline so trajale od jutra do večera, medtem je mesar pripravil gospodinji sveže meso in jetra za dopoldansko malico. Manjkalo pa ni niti obilno kosilo, pri obloženi mizi so se družina, sosedje in znanci zbrali še zvečer.

Nekaj takšnega prleškega utripa je minulo soboto na Grüntu pripravilo Turistično društvo Cven pri Ljutomeru. To so bile že 16. prleške koline, ki jih organizirajo predvsem z namenom, da se ohrani to kmečko opravilo. Društvo je lani praznovalo 20-letnico delovanja, dejavni pa so predvsem pri ohranjanju kulturne dediščine, turizma na vasi in kulinarike.

Sami pridelajo tudi bio vino

Grünt na Cvenu je ohranjena prleška kmetija, ki obsega hišo, gospodarsko poslopje, sadovnjak in nadstrešek ter kmečko krušno peč s priročno kuhinjo, tam je društvo uredilo še večji prostor za člane. Kot nam je pojasnil predsednik Janko Horvat, so bili na jedilniku še lanska prleška tünka, bujta repa, pražena ajdova kaša s svinjskimi jetri, pečeno meso in zelje s fižolom, pa žganje in bio rdeče vino, ki so ga člani pridelali prav na Grüntu.

Milanu Košniku je pomagal Marjan Vičar.

Glavni v kuhinji sta bili gospodarica Marica Košnik in Marina Raj, med mesarji pa gospodar Milan Košnik, ki so mu pomagali Marjan Vičar, Milan Gabor in Anton Kosi. Prašiča, težkega 285 kilogramov, jim je podarila družina Kukol s Cvena.

Podžupana občine Ljutomer Niko Miholič in Janko Špindler sta pohvalila društvo, da ohranja in neguje to kmečko opravilo. Koline so delali pri 3 stopinjah Celzija pod ničlo, kar je ravno pravšnja temperatura. Glavni mesar Košnik je imel veliko dela, saj je moral vsak kos mesa razrezati in nameniti za pacanje in pripravo prleške tünke. Slanino je rezal na manjše kose, namenili so jo za zaseko, večji del mesa je šel za pripravo klobas, tlačenke, ocvirkov, masti.

Ob koncu so dali meso v leseno korito, v pac, sol, vodo in razne začimbe. Tam stoji dobra dva tedna, nato ga pečejo v lončenih in železnih posodah. Tistega za tünko bodo shranili do prvega maja, ko bodo pripravili etnološko prireditev setev koruze na stari način. Takrat bodo specialiteto ponudili obiskovalcem.