Zadnje slovo od Borisa Pahorja: na pogreb prišli tudi predstavniki vlade
Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se danes poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti se je po pričakovanjih zbrala velika množica, Pahorju so se poklonili ministri slovenske vlade ter osebnosti in sveta kulture in politike, ki so poudarili pokončno držo in visoke etične standarde tržaškega pisatelja.
Dolga vrsta Pahorjevih rojakov z obeh strani meje se je pisatelju prišla poklonit že zjutraj z vpisom v žalno knjigo in poklonom pred pokojnikovo krsto. Današnje pogrebne slovesnosti so se med drugim udeležili ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.
Prav tako je bilo opaziti številne vidne predstavnike javnega življenja, med njimi tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košuto, filozofa in fotografa Evgena Bavčarja, nekdanjega ministra za kulturo Jožefa Školča in predsednika SLS Marjana Podobnika.
Slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti ocenila, da je bila v Pahorju »najprej in najbolj prisotna tista narodna zavest, pripadnost, ampak v duhu Kosovela: bodimo evropski po duhu, ampak ne pozabimo na svoj obraz«. To je po njenem bila tudi Pahorjeva velika modrost »tudi v zavesti, da smo v Evropi enakopravni in da so vsi narodi v Evropi pravzaprav manjšine«.
»Izgubili smo velikega človeka, velikega Slovenca, Tržačana, Evropejca,« pa je poudaril minister Arčon in poudaril Pahorjevo sporočilo, da se v bodoče upremo krivici ter brezpogojno podpremo sožitje in ljubezen.
Pri maši, na kateri je bil prisoten tudi tržaški škof Giampaolo Crepaldi, je duhovnik Karel Bolčina v svoji homiliji izpostavil, da je bil Pahor »očak in narodnjak, velik humanist in prerok, človek z veliko začetnico«.
Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu. Med drugo svetovno vojno se je pridružil osvobodilni fronti, leta 1944 so ga nemške oblasti poslale v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga deportirali še v druga taborišča.
Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.
Bil je tudi prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.
Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu. Kot otrok je bil priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu. Med drugo svetovno vojno se je pridružil osvobodilni fronti, leta 1944 so ga nemške oblasti poslale v koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča.
Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Bil je tudi prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.
