Sonja Šmuc o pasteh dela od doma
Epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo zavirata napredek pri podpori zaposlenim ženskam, ugotavlja raziskava med 5.000 ženskami iz desetih držav, ki razkriva mračno resničnost: ravni stresa, nadlegovanja in mikroagresij so še vedno visoke.
Skrb vzbujajoča je predvsem nova normala dela, v kateri je skoraj 60 odstotkov žensk, ki delajo v hibridnih okoljih, vključno s tistimi, ki omogočajo kombinacijo dela na daljavo in dela v pisarni, povedalo, da so se na delovnem mestu počutile izključene. Deloittovo novo poročilo Women @ Work 2022: A Global Outlook razkriva, da je več kot polovica žensk v večjem stresu kot lani in skoraj polovica jih navaja, da so izgorele.
Zakaj iščejo novo službo?
Izgorelost je eden od najpomembnejših dejavnikov, da ženske zapuščajo delovna mesta. Skoraj 40 odstotkov anketirank jo je navedlo kot glavni razlog, da trenutno iščejo novo službo. Več kot polovica vprašanih želi v naslednjih dveh letih dati odpoved in samo 10 odstotkov jih namerava ostati pri trenutnem delodajalcu več kot pet let.
53 odstotkov jih je trenutno v večjem stresu, kot so bile pred letom dni, in skoraj polovica se jih počuti izgorele. Skoraj polovica jih je svoje duševno zdravje označila kot slabo ali zelo slabo, in čeprav je kar tretjina vprašanih zaradi težav z duševnim zdravjem vzela dopust, jih je samo 43 odstotkov pripravljenih z delodajalcem odkrito spregovoriti o svojem duševnem zdravju.
Novo službo trenutno aktivno išče 10 odstotkov anketirank, od teh jih 40 odstotkov kot glavni razlog za to navaja izgorelost. Tiste, ko so dale odpoved po začetku pandemije, najpogosteje navajajo, da so to storile zaradi preslabih možnosti za napredovanje, in sicer 22 odstotkov. Tudi načrti vprašanih za prihodnost delodajalcem ne obetajo nič dobrega, saj namerava več kot polovica žensk v naslednjih dveh letih dati odpoved.
Hibridna okolja
Raziskava kaže, da so ženske, ki delajo v hibridnih okoljih, bistveno bolj izpostavljene mikroagresijam kot tiste, ki delajo izključno na daljavo ali izključno na lokaciji delodajalca. Delež tistih, ki so v preteklem letu na lastni koži izkusile nevključujoče ravnanje, je zrasel z 52 odstotkov v letu 2021 na 59 odstotkov v letu 2022.
Ravni izgorelosti se razlikujejo tudi glede na različne hierarhične ravni v organizaciji. 61 odstotkov žensk, ki delajo na srednji vodstveni ali nevodstveni ravni, in mlajših žensk (starih od 18 do 25 let) je povedalo, da se počutijo izgorele, kar kaže na visoko raven izgorelosti med ženskami v teh skupinah.
Kako je v Sloveniji?
O stanju v Sloveniji smo se pogovarjali z asist. dr. Natašo Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. »Izgorelost je opredeljena kot sindrom emocionalne izčrpanosti, depersonalizacije in zmanjšane osebne učinkovitosti. Niso vsaka brezvoljnost, pomanjkanje energije in kronična utrujenost že izgorelost, lahko pa vodi v izgorelost, čeprav pogovorno ljudje radi posplošujemo in poenostavljamo.«
Na vprašanje kateri poklici so najbolj izpostavljeni ravni stresa, odgovarja, da številne raziskave kažejo, da izgorelost ni težava sama po sebi, pač pa izvira iz delovnega okolja, kjer so ti posamezniki zaposleni. »Narava in funkcioniranje delovnega okolja vplivata na to, kako ljudje opravljajo svoje delo in v kakšne medsebojne interakcije so vključeni. Ko je na delovnem mestu človeški vidik zanemarjen, se povečuje nevarnost nastanka izgorelosti. Izgorelost se pogosteje pojavi v delovnih okoljih, kjer je razkorak med naravo oziroma zahtevami dela in zmožnostmi oziroma kompetencami osebe, ki to delo opravlja, prevelik.«
Šest izvorov izgorelosti
Neusklajenost med zahtevami dela in delavcem lahko posamezniki doživljamo na številnih področjih. »V delovnem okolju je ključnih šest izvorov izgorelosti: delovna obremenitev, pomanjkanje nadzora nad lastnim delom, neustrezno nagrajevanje, pomanjkanje pozitivnih odnosov in zaznave povezanosti med sodelavci, nepravična obravnava, neskladje med osebnimi vrednotami in vrednotami organizacije. Raziskave iz ZDA poročajo o zmerni do visoki stopnji izgorelosti med delavci v zdravstvu, učitelji, univerzitetnimi profesorji in humanitarnimi delavci. Najbolj so stresu izpostavljeni poklici, ki vključujejo delo z ljudmi, in vemo, da zaposlujejo pretežno ženske, to so t. i. poklici pomoči, kjer delavci uporabnikom/klientom/pacientom nudijo svoje znanje, čas, pozornost in naklonjenost, tudi ko so sami izčrpani, zato je med njimi pogosto prisoten t. i. sindrom human giver (prepričanje, da imate moralno obvezo do uporabnikov tudi, ko to delate na lastno škodo, ne priznajo si, da so tudi oni lahko utrujeni …). No, a to je že druga tema,« odgovarja Nataša Dernovšček Hafner.
V času pandemije je prišlo do velikih sprememb tudi v načinu dela, ki je vplival predvsem na predstavnice nežnejšega spola. »Menim, da so bile ženske v času C-19 še bolj obremenjene, saj so, na primer tiste, ki so delala od doma, poleg službenih obveznosti morale poskrbeti tudi za šolanje otrok od doma ter druge gospodinjske in družinske obveznosti. Strokovnjaki, ki že več desetletij preučujejo pojav izgorelosti v ZDA pravijo, da je prava pot k zmanjševanju izgorelosti promocija zdravih organizacij, krepitev predanosti delu in obče človeških vrednot na delovnem mestu, v nasprotju z vrednotami kapitala,« zaključi asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih.
Pasti dela od doma
Sonja Šmuc, vodja strateških projektov pri Dewesoftu in bivša generalna direktorica GZS, je posebej za Slovenskenovice.si povedala: »Občutek izključenost je del črne plati dela od doma, ki je v nekih manjših količinah nadvse dobrodošlo. Sama danes delam od doma in to mi omogoča, da kombiniram vsakdanje obveznosti, ki jih imam v Ljubljani, z delom, ki ga z veseljem opravljam. Pasti dela od doma lahko izničijo pozitivne učinke, saj so ločnice, kdaj delamo in do katere ure, popolnoma prekrite, kar je slabo tako za podjetja kot posameznike. Menim, da bomo sčasoma našli pravo kombinacijo, saj ljudje pričakujejo fleksibilnost dela tudi od doma, kar je zdaj postalo standardno vprašanje pri zaposlovanju.«
Za bolj raztegnjeni delovni čas v resnici ni kriv delodajalec
Najnovejše raziskave so pokazale, da podjetja, kjer je pomembna kultura dialoga, z veliko mero zadržanosti nudijo delo od doma. »Res je tako. Podjetja se bojijo posledic dela od doma, saj lahko kaj hitro pride do upada skupnih vrednot in zmanjšanja timskega sodelovanja. Pogosto zaposleni, če delajo od doma, porabijo bistveno več časa za neko nalogo, kot bi ga sicer potrebovali na delovnem mestu, kjer se lahko hitro srečajo s sodelavci in najdejo ustrezne rešitve. Glede enakosti spolov lahko omenim, da raziskave kažejo, da ženske v povprečju opravijo na dan dve uri več gospodinjskih del kot moški. A to ne pomeni, da moški ne delajo. Tudi slovenski moški prispevajo k družinskemu delu oziroma funkcioniranju družine sorazmerno s povprečjem držav OECD, delež se z leti tudi povečuje. A še vedno ostaja dve uri na dan razlike,« nadaljuje Sonja Šmuc. »Ob normalnem delu v službi ženska skrbi še za funkcioniranje družine in je zato bolj obremenjena. Ko situacijo združimo na isti lokaciji, ni lahko. Bom povedala primer. Že pred časom pandemije se je večje računovodsko podjetje odločilo, da lahko zaposlene opravljajo delo od doma. Čez čas so zaposlene poročale o občutku preobremenjenosti in zato manjši učinkovitosti. Zakaj? Zjutraj je mama pospremila otroke v šolo, potem je začela s službenim urnikom delati doma. V mislih je že imela, da ob enih pridejo na kosilo otroci, in začela pripravljati obrok. Otroci so videli, da je mama doma in zahtevali pozornost zase. Potem je mama še nekaj naredila za službo, pripravila večerni obrok in potem spet sedla za računalnik. Če je človek fizično odsoten, ljudje ne pomislijo, da bi moral poskrbeti za njih. Prav zato se je v primeru dela od doma morebitnim pastem zelo težko upreti. V človeški naravi je, da mame poskrbijo za družino. Delo od doma sicer omogoča precej prilagodljivosti, lahko pa pomeni, da sami sebe spravljamo v bolj raztegnjen delovni čas, ki nas izčrpava. A zanj v resnici ni kriv delodajalec. Temveč dejstvo, da še nismo vešči upravljanja fleksibilnosti.«
Izgorelost je sindrom zelo delavnih ljudi
»V resen stres nas spravijo neobvladljive situacije. Ko je preveč neznank, mi pa moramo sprejeti odločitev in hkrati vemo, da nimamo dovolj informacij, da bi se lahko podkovano odločili. To je en vir resnega stresa, drugi vir so odnosi, kadar ljudje nimajo občutka sprejetosti in iskrenosti. Pomembno je, da gradimo okolja, ki so spoštljiva drug do drugega. Potrebno je tudi ostro nastopiti proti vsem, ki delajo zgago in širijo neresnice. Ne pozabite, izgorelost je sindrom zelo delavnih ljudi, ki se ne znajo ustaviti in tudi kdaj reči, da česa ne znajo oziroma ne zmorejo. Kdor je len, ne bo nikoli izgorel! Izgorijo le najboljši,« še dodaja Sonja Šmuc, vodja strateških projektov pri Dewesoftu. In prav zadnja ugotovitev predstavlja izziv sodobne družbe. »Izziv kadrovskih služb, zavodov in menedžerjev v današnjem času je, kako poskrbeti za najboljši kader.«
