Zakonca Rebula poroko okronala z lastno penino iz rebule (FOTO)

Leta 2006 in 2008 je bila 42-letna vinarka Martina Rebula vinska kraljica terana, med letoma 2010 in 2014 pa tudi komenska občinska svetnica. Minulo soboto se je poročila z 38-letnim vinarjem Alanom Kristančičem. Martina ima zdaj poleg svojega tudi možev priimek, Alan pa je dodal ženinega. Mladoporočenca sta se spoznala pred štirimi leti na prazniku kalamarov v Kopru in od takrat sta nerazdružljiva, tako v ljubezni kot pri delu. Skupna pot Alana in Martine je tesno prepletena z rebulo, oba jo pridelujeta, poročila sta se v rojstnem kraju rebule v Višnjeviku, zdaj se oba pišeta Rebula, živela bosta v rojstnem kraju rebule v Višnjeviku, na poročni dan sta na trg lansirala penino z imenom Rebula, Alan je tudi predsednik Društva ljubiteljev rebule in oljčnih vin.

Vinska dama

Martina prihaja iz ugledne vinarske družine s Krasa, ki upravlja vinsko klet Rebula v Brestovici pri Komnu, nosilec kmetijske dejavnosti je njen brat Roman Rebula, obstoj kmetije sega v leto 1900, z vinogradništvom pa se družina intenzivno ukvarja od devetdesetih. »Pridelujemo vinske sorte malvazijo, vitovsko grganjo, teran (refošk) in merlot, poznani pa smo predvsem po pridelavi penin. V devetdesetih smo začeli izdelavo prve penine iz malvazije (Anastazija), nato je sledila pridelava penine iz vitovske (Vita), terana (TeraRosanera) in roseja (Rosa),« pravi mladoporočenka Martina. »Imamo trinajst vinskih etiket, vrhunske kakovosti, dnevno tudi vinske degustacije in oglede vinske kleti. Že vrsto let smo prisotni na vinskih ocenjevanjih in vinskih dogodkih doma in v tujini, kjer posegamo po izjemnih odličjih,« pravi vinarka.


»Na kmetiji imamo tudi že od leta 1991 eno največjih osmic, osmico rebula, ki je vsako leto odprta prvi teden v juniju, letos pa bo izjemoma zadnje dni v avgustu. »Dokler sem bila doma, smo skupaj z družino obdelovali kmetijo, jaz sem bila odgovorna za marketing in prodajo vina. Zdaj sem to prepustila bratu,« pripoveduje Martina, ki sta ji bila, sodeč tudi po tem, da ima vinski priimek, ime pa, kot bi ga dobila po vinskem zavetniku sv. Martinu, vinska trta in vino položena v zibelko. Sogovornica, ki se je s Krasa preselila k Alanu v Goriška brda, je tudi vinska dama v evropskem redu vitezov vina.

Tristoletna klet

Alan je član priznane vinarske družine Kristančič, ki ima svojo vinsko klet Kristalvin v Višnjeviku. »Nosilca naše kmetije sta moj oče Aleš in mama Anita Kristančič. Naša zgodovina vinogradništva in pridelave vin je trdno ukoreninjena v zgodovino, o tem priča naša klet, za katero domnevamo, da je stara več kot 300 let. V njej stoji sod, ki so ga za nas naredili davnega leta 1808. Vina kristalvin so iz grozdja, ki je pridelano v lastnih vinogradih na gričih Goriških brd,« pove Alan, ki je tudi diplomirani vinogradnik in bodoči mladi prevzemnik družinske kmetije.


Alan je leta 2014 delal v vinski kleti na Novi Zelandiji, potem ko se je leta 2017 vrnil v Slovenijo, se je posvetil delu na družinski kmetiji. »Trenutno pridelujem deset vinskih etiket, rebulo v štirih oblikah; svežo, macerirano, sladko in penino, pa tudi sauvignonasse (tokaj), sivi pinot, rose, merlot, selekcija rebula, selekcija chardonnay, selekcija Jakob (tokaj) in merlot. Vsa selekcija poteka v lesenih uporabljenih barik sodih, zadnja tri leta pa sem začel maceracijo sauvignonassa in tokaja v prvih slovenskih ekobetonskih cisternah jajčaste oblike podjetja Wine&Egg.«


Ko je Alan prevzel delo na vinogradniški kmetiji, se je uporabljala blagovna znamka Kristalvin, temu nazivu pa je v letu 2017 dodal še svoje ime in priimek od takrat se blagovna znamka imenuje Kristalvin Alan Kristančič. No, pri delu se zadnja štiri leta na vsakem vinskem koraku dopolnjujeta z ženo: »Za svežo linijo vin imava črno etiketo, za selekcijo pa belo etiketo 1808. Gre za letnico z omenjenega soda, ki je ponos vinske kleti,« dodaja Martina in še, da večino vina izvozita na ameriški trg, potem v evropske države, nekaj ga prodata tudi v Sloveniji.

Tridnevno slavje

Zakonca, ki imata v Goriških brdih edina priimek Rebula, sta cerkveni del poročnega obreda opravila v Martininem rojstnem kraju, v cerkvi sv. Lovrenca v Brestovici pri Komnu, civilni del pa v Brdih v Vili Vipolže, več kot sto svatov je slavilo kar tri dni, sta nam povedala. Penina, ki sta jo na ta zanju zelo pomemben dan poslala v svet, je 100-odstotna rebula, pridelana je po klasični metodi, 36 mesecev na sekundarni fermentaciji, penina pa je suha, z 12-odstotnim deležem alkohola. »Drobni mehurčki te nežno pobožajo po ustih in pustijo okus rahlo rumene vinogradniške breskve in suhih travniških bilk,« opisuje nevesta.


Mladoporočenca imata velike načrte, širila bosta obstoječo vinsko klet, se še naprej udeleževala vinskih dogodkov in ocenjevanj doma in po svetu, kjer so njuna vina nagrajena z zlatimi in bronastimi odličji, vodila dnevne degustacije in oglede kleti. Želita povečati tudi proizvodnjo vin iz linije selekcija, proizvodnjo vin v lesu in betonskih jajcih, dodati še vino iz amfor, pa biodinamična vina. Če bo le mogoče, bosta na medene tedne odpotovala po trgatvi, v Gruzijo ali pa Južno Afriko.