ŠOK
Žal v Sloveniji: paketi s hrano v smeteh! (FOTO)
Ne dogaja se le v okolici Ljutomera, marsikje po državi nastajajo divja odlagališča odpadkov z odvrženimi živili.
Odpri galerijo
Med odpadki je tudi riž iz evropske pomoči za najbolj ogrožene. FOTOgrafiji: osebni arhiv
Upravičeno šokirana je bila naša bralka iz okolice Ljutomera, ko je v kontejnerju ob svojem domu naletela na kupe različne hrane, ki jo socialno ogroženim družinam in posameznikom daruje Rdeči križ. Zanimivo, vsa zavržena živila še niso imela pretečenega roka uporabe, zato je naša bralka, ki se ne želi izpostavljati, ostala odprtih ust, saj ji nikakor ni bilo jasno, da lahko zdrav človek odvrže darovano hrano v smeti, še zlasti v tem kriznem času, ko nekateri dejansko nimajo kaj dati v lonec.
Ljudje, ki so odvrženo hrano videli, so ogorčeni nad početjem neznanca ali neznancev, ki so v smetnjak odvrgli riž, moko, olje, mleko, fižol, testenine, pelate, zdrob ... Vmes je tudi hrana, ki jo je EU namenila najbolj ogroženim. Med aktivisti Rdečega križa pa smo izvedeli, da prejemniki pomoči večinoma nimajo prav radi riža in makaronov, temveč predvsem olje, sladkor, moko.
Na območju Ljutomera in Gornje Radgone, kjer pogosto odkrijejo zavrženo hrano in kjer živi skoraj 40.000 prebivalcev, jih je veliko pod pragom revščine. Zato ne preseneča, da veliko družin ob drugih socialnih podporah prejema tudi pakete z živili. Osrednji humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas jih delita na podlagi ocen socialnega stanja družin ter tudi osebnih prošenj, prejemalo pa naj bi jih med 12 in 20 odstotki prebivalcev iz osmih občin.
Zadnji dogodek potrjuje, da kljub krizi še vedno živimo zelo dobro, nekateri pa zlorabljajo humanitarne organizacije in njihovo dobrodelnost. »Takšne ljudi bi bilo treba drastično kaznovati, da bi se naučili spoštovati hrano in humanitarno pomoč,« nam je na obrežju Mure razlagal sprehajalec, ki je pred časom ob reki našel zavrženo hrano in oblačila. »Če so sposobni odmetavati humanitarno pomoč, so najbrž sposobni tudi plačati kazen,« je še dejal.
Žalostno je, da nekateri najprej prosijo za hrano, nato pa jo mečejo stran.
Ljudje, ki so odvrženo hrano videli, so ogorčeni nad početjem neznanca ali neznancev, ki so v smetnjak odvrgli riž, moko, olje, mleko, fižol, testenine, pelate, zdrob ... Vmes je tudi hrana, ki jo je EU namenila najbolj ogroženim. Med aktivisti Rdečega križa pa smo izvedeli, da prejemniki pomoči večinoma nimajo prav radi riža in makaronov, temveč predvsem olje, sladkor, moko.
Na območju Ljutomera in Gornje Radgone, kjer pogosto odkrijejo zavrženo hrano in kjer živi skoraj 40.000 prebivalcev, jih je veliko pod pragom revščine. Zato ne preseneča, da veliko družin ob drugih socialnih podporah prejema tudi pakete z živili. Osrednji humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas jih delita na podlagi ocen socialnega stanja družin ter tudi osebnih prošenj, prejemalo pa naj bi jih med 12 in 20 odstotki prebivalcev iz osmih občin.
Prejemniki pomoči večinoma nimajo prav radi riža in makaronov, temveč predvsem olje, sladkor, moko.
Zadnji dogodek potrjuje, da kljub krizi še vedno živimo zelo dobro, nekateri pa zlorabljajo humanitarne organizacije in njihovo dobrodelnost. »Takšne ljudi bi bilo treba drastično kaznovati, da bi se naučili spoštovati hrano in humanitarno pomoč,« nam je na obrežju Mure razlagal sprehajalec, ki je pred časom ob reki našel zavrženo hrano in oblačila. »Če so sposobni odmetavati humanitarno pomoč, so najbrž sposobni tudi plačati kazen,« je še dejal.
