Zalivamo zjutraj ali pozno popoldne
Koruzna polja so v različnih fenoloških fazah glede na čas setve. Koruza oblikuje veliko zelene nadzemne mase in zato porablja velike količine vode na enoto površine. Je poljščina z dobro razvitim koreninskim sistemom, ki prodira v globlje plasti tal in je dokaj dobro prilagojena za izkoriščanje vlage. Listi so obrnjeni tako, da voda ob dežju teče po njih in po steblu ter doseže tla v območju, kjer jo rastlina zlahka absorbira.
Potrebe po vodi v posameznih fazah razvoja niso enake: tako koruza od kalitve pa do faze od 7 do 8 listov porabi približno 12 odstotkov vseh potreb po vodi, v obdobju metličenja približno 19 odstotkov, v obdobju cvetenja pa do 23. Največjo potrebo po vodi ima v obdobju od cvetenja do konca oploditve, približno od 28 do 30 odstotkov, preostanek vode porabi v obdobju do mlečne zrelosti.
Paradižnik v vročini
Na vrtovih že pobiramo paradižnike tudi v celinskem delu Slovenije. Paradižnik zelo dobro uspeva pri temperaturah okoli 30 °C. Če so višje, se sooča s težavami. Pri dlje trajajoči vročini se pestič potegne iz prašnikov, zato je oprašitev močno otežena. Obenem je v vročih dneh cvetnega prahu manj oziroma je oploditev slabša. Posledica slabe oploditve so sprva manjši, pozneje pa tudi deformirani plodovi, kjer manjka delček plodu oziroma je ugreznjen. Že kmalu se zgodi, da tudi plodov ni. Tudi v rastlinjakih je treba zato poskrbeti za ustrezno zračenje.
Pomanjkanje vlage v tem obdobju lahko močno vpliva na pridelek in ga v poznejših fazah razvoja ni več mogoče nadomestiti. Pred cvetenjem suša povzroči zmanjšanje višine rastlin in slabšo zasnovo storža, v cvetenju pa slabšo oploditev ali celo jalovost rastlin. Če teh potreb po vodi ne pokrijejo padavine, bi jih bilo treba zagotoviti z namakanjem.
Zalivajmo redno
Vročinski val se nadaljuje. V večjem delu Slovenije smo izmerili temperature nad 33 °C. Zaradi visoke relativne vlažnosti je bil občutek vročine še večji. V vročih dneh je precejšen izziv ohraniti tudi zdravo in vitalno zelenjavo na vrtu. Rastlinam lahko pomagamo z ustreznimi ukrepi. Najpomembnejše je, da poskrbimo za redno, vendar ne pretirano zalivanje.
V poletni vročini se tla zelo hitro izsušijo, zato je nujno, da njihovo stanje sproti preverjamo. Priporočljiv čas zalivanja je zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, da zmanjšamo izhlapevanje vode. Kjer je možno, za zalivanje uporabljamo kapljični sistem, saj je poraba vode bolj racionalna. Z zalivalko zalivamo blizu tal pod rastlino. Zalivamo globoko v tla, vsaj 15 centimetrov pod površjem.
10 stopinj celzija je hladneje pod senčili.
Listi so še najboljši kazalnik, kdaj rastlina potrebuje vodo: preprosto začnejo veneti. Za zmanjšanje izhlapevanja iz tal in tudi kot zaščito pred vročino je priporočljivo uporabiti zastirke, na primer slamo, lesene sekance, kompost ali mulč.
Pred sončno pripeko poskrbimo tudi za senčenje rastlin. Lahko uporabimo mreže, ki jih ne polagamo neposredno na rastline, da bo kroženje zraka še naprej nemoteno. Temperatura pod senčili je lahko tudi 10 °C nižja.
Vtaknite prst v zemljo
Pomembno je, da rastline uspešno negujemo in preprečujemo dodaten stres, kot sta napad bolezni ali škodljivcev in pomanjkanje hranil. Rastline, ki so pravilno posajene in razporejene, se med seboj bolje prezračujejo in zmanjšujejo tveganje za bolezni. Zato redno odstranjujmo poškodovane dele. Ob rastlini lahko izkopljemo tudi dva ali tri centimetre globoko jamo, da lažje ugotovimo, ali jo je treba zaliti. Ob tem upoštevajmo, da je treba rastline v peščenih tleh zalivati pogosteje kot tiste v ilovnatih tleh, ki zadržujejo vodo veliko dlje kot pa peščena tla.
Največjo potrebo po vodi ima koruza v obdobju od cvetenja do konca oploditve. Pred cvetenjem suša vpliva na višino rastline in slabšo zasnovo storža. Če potreb po vodi ne pokrijejo padavine, jih je treba zagotoviti z namakanjem.
Marsikje se na balkonih ali ob hišah bohotijo okrasne lončnice v visečih košarah in posodah, te pa zahtevajo pogostejše zalivanje kot rastline, posajene v tla. Potrebo po zalivanju enostavno preverimo tako, da vtaknemo prst v zemljo in ugotovimo, ali je ta suha.
V najbolj vročem času prestavimo viseče cvetlične košare v senco. Rastlinam pomagamo premagovati vročinski stres tudi z različnimi pripravki, na osnovi morskih alg ali vitaminsko-aminokislinskih kompleksov, z naravnimi pripravki, denimo na osnovi regrata ali ognjiča. Uporabljati jih moramo redno že pred pojavom stresa.
Priporočljiv čas zalivanja je zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, da zmanjšamo izhlapevanje vode.
