Zaljubljene v rože, ki nikoli ne ovenijo

Tretjo novembrsko soboto in nedeljo je Vransko živelo v znamenju 6. vseslovenske razstave cvetja iz krep papirja. Športna dvorana Vrana Vransko se je v teh dveh dneh spremenila v en sam cvetlični vrt iz papirja in drugih materialov, za kar so znova poskrbele izdelovalke rož iz krep papirja iz vse Slovenije z Martino Felicijan na čelu. Slednja je gonilna sila te vseslovenske razstave skupaj s svojo skupino Vranske rožce, ki zdaj deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje Vransko.

»Vse dosedanje razstave, vključno s tokratno, na kateri sodeluje rekordno število, več kot 110 izdelovalk tovrstnih rož iz vse Slovenije, je nadgradnja vsega, kar počnemo v tem svojem ljubiteljskem ustvarjanju. Z njo so ženske iz različnih krajev dobile priložnost, da pokažejo svoje znanje in izdelke tudi širšemu krogu ljudi. Prej niso imele možnosti, da se promovirajo zunaj svojega okolja, oziroma so predvsem delale zase in za svojo dušo. Z vseslovensko razstavo smo marsikatero potegnili iz anonimnosti in neznansko so vesele, da lahko prispevajo svoj delež k tej bogati razstavi,« nam je povedala Felicijanova, ki se z izdelovanjem rož iz krep papirja ukvarja že dolgo.

»Pred skoraj dvajsetimi leti me je ta ustvarjalnost kar posrkala vase, prej sem to počela le občasno. Z veliko vnemo sem se lotila ohranjanja te kulturne dediščine, saj sem videla, da je na pragu pozabe. Naravnost sem se zaljubila v to in te rože mi poleg družine pomenijo največ na svetu. Včasih sem še vedela, kateri cvet znam ali ne znam narediti. Zdaj pa mi je vsak cvet izziv. Najbolj preprost je končan v dveh minutah, najbolj zahteven pa v celi uri,« še doda Martina, ki se ji je po razstavi nedvomno odvalil velik kamen od srca, saj organizacija takšnega dogodka zahteva veliko truda in odgovornosti. Prav zato se vsem, ki so ji pri tem pomagali, iskreno zahvaljuje ter se veseli novih izzivov in 7. vseslovenske razstave.

Tokratna je minila v samih presežkih, tako po številu razstavljavcev kot po številu obiskovalcev, bilo jih je namreč okrog štiri tisoč. Prav vsi so domov odšli s podarjeno rožico, marsikdo pa kar s šopkom kupljenih rožic, ki ne bodo nikoli ovenele.