Žalost, strah in šok Sabine s tremi sinovi: v pol ure so ostali brez vsega (FOTO)

Žalost, strah in šok. To so občutki, ki se rišejo na obrazih slovenskih družin, ki so zaradi neurja in drsenja zemlje v zadnjem času ostale brez doma. K sreči pa smo v Sloveniji znani po tem, da radi pomagamo človeku v stiski. In tokrat širšo družbeno pomoč potrebujejo mama samohranilka in njeni trije sinovi – srednješolci.

V vremenski ujmi, ki je večji del Slovenije prizadela sredi letošnjega julija, je Štajersko doletela supercelična nevihta ter samo v Občini Slovenska Bistrica in po ocenah tamkajšnjega župana Ivana Žagarja, poškodovala najmanj 400 objektov. Še posebno pa je prizadeta skromna družina, ki jo sestavljajo 42-letna mama Sabina Zabukovnik in njeni trije sinovi, 17-letni Tilen, dijak tretjega letnika Srednje lesarske šole v Mariboru, ter dvojčka, 15-letna Domen, ki je devetošolec, in Klemen, ki obiskuje prvi letnik Srednje elektro-računalniške šole Maribor, smer računalniški tehnik.

Z očetom nimajo stika

Že po močnem neurju s točo, ki je tisto soboto, 13. julija, prizadelo območje Slovenske Bistrice in tako poškodovalo hišo samohranilke, da ni bila več primerna za bivanje, jim je občina skupaj s centrom za socialno delo priskočila na pomoč in zagotovila nadomestno stanovanje. Pomagal je tudi Rdeči križ.

»Že takoj, ko smo z otroki ostali brez strehe nad glavo, nam je župan uredil nadomestno stanovanje, dokler ne obnovimo svoje hiše. Žal je nimam zavarovane, zato prosim za pomoč ljudi dobre volje. Že vnaprej se vsem lepo zahvaljujem,« pravi Sabina. Niti preostalega premoženja ni imela zavarovanega, saj da je s plačo, pomagal ji je tudi CSD, komajda shajala iz meseca v mesec.

»Zdaj, ko se je to zgodilo, mi je žal, da nisem še več odtrgala od naših ust in vsaj minimalno zavarovala hiše in premoženja, saj bi gotovo lažje sanirala, kar se bo dalo sanirati. Zato tudi upam in verjamem v dobroto ljudi,« razloži Sabina, skromna mati treh otrok, ki se ne bo vdala, dokler svojim otrokom ne zagotovi ustreznih razmer za življenje. Sinovi so zgodnje otroštvo skupaj z mamico preživeli na Ponikvi pri očetu, potem pa so ga zaradi domnevno neznosnih razmer zapustili in se preselili v Vinarje. »Z očetom nimajo nobenega stika, tudi finančno ne skrbi zanje, temveč dobi vsak mesec od države po 90 evrov.«

Tistega 13. julija se je katastrofa zgodila v 30 minutah, se spominja Sabina. »V tistem času smo se lahko samo skrivali v hiši. Že med neurjem smo morali iz črpati vodo, v prostore smo nastavljati posode, kamor se je stekala deževnica, ki je v notranjost drla od povsod, da bi zavarovali kar največ imetja. Na koncu je bilo jasno, da je toča v celoti uničila streho in potem še vse, kar je bilo v notranjosti. Tako smo v pol ure ostali brez doma in vsega, kar smo imeli. Streha je popolnoma uničena, povsod je teklo v notranje prostore, skozi vtičnice in luči, v prostorih smo imeli 15 centimetrov vode. Vse moramo zamenjati oziroma prenoviti,« je povedala Sabina in dodala, da gre za hišo, ki jo je pred 15 leti podedovala po babici. Pred kratkim so jo začeli obnavljati, a je bila v neurju popolnoma prepojena z vodo, tudi elektrike ni. Takšna ni primerna za bivanje.

V nadomestnem stanovanju

Občina je družini priskočila na pomoč in jim v blokovskem naselju zagotovila nadomestno stanovanje. »Neizmerno sem hvaležna županu oziroma občini, če ne bi dobila tega stanovanja, ne vem, kaj bi …« je povedala Sabina, ki je trenutno zaposlena kot socialna oskrbovalka na domu. Čeprav ima skromne dohodke, so hišo pred kratkim začeli obnavljati, zato je nesreča za družino še toliko večji udarec. »Z otroki smo sami in sama ne bom mogla urediti hiše. Ne bom mogla popraviti, kar je uničeno. Samo upam lahko na dobre ljudi.« Dodaja, da je najpomembneje to, da so vsi štirje živi in zdravi glede na to, da je toča velikosti oreha prerešetala njihovo streho, od katere ni ostalo tako rekoč nič. Enako je bilo z novo električno napeljavo, stropi, stenami. Tudi pohištvo, ki ga niso mogli umakniti, je premočeno, prav tako vse drugo premoženje.

Hišo je Sabina pred 15 leti podedovala po babici. FOTOGRAFIJE: Družinski arhiv

Streha se je med ujmo preprosto vdala.

Bivanje v njej je nemogoče.

Sabina Zabukovnik in njeni trije sinovi so kljub vsem težavam optimistični in pozitivni. Strah, ki ga je občutila cela družina med neurjem, je minil, zdaj so pred njimi skrbi, kako si bodo uredili življenje in nakupili najnujnejše. Prišli so hladnejši dnevi, oni pa, počasi, kolikor pač lahko, poskušajo vsaj pokriti tisto, kar je ostalo od hiše.

Životarijo na tujem, česar se nikakor ne morejo navaditi. Zato, drage bralke in dragi bralci, če imate možnost, pomagajte po lastnih zmožnostih, da družinica Sabine Zabukovnik čim prej zaživi v svojem prenovljenem domu pod Pohorjem, v Vinarju nedaleč od Slovenske Bistrice. Naj nas vodi misel, da največ prejmemo, ko damo, ko odpremo srce za nekoga, ki nas potrebuje. Tokrat nas potrebujejo Sabina, Tilen, Domen in Klemen. 

Toča jo je prerešetala.

Sabina sama skrbi za tri sinove.

Dečki in mamica že sami poskušajo preprečiti še večjo škodo v hiši.