OPRAVIČEVALA SE JE ZARADI SVOJE REVŠČINE
Žalostna plat Slovenije: Da sta imela denar za avtobus, sta se odpovedala čokoladi
V trgovski verigi so poudarili, da so donacije prostovoljne in napovedali drugačen pristop.
Odpri galerijo
Ninna Kozorog, zdravnica, predsednica društva Humanitarček, v okviru katerega skušajo izboljšati življenja številnih brezdomcev in pomoči potrebnih, pa tudi nominiranka za Delovo osebnost leta 2019, je pred dnevi na spletnem omrežju opisala izkušnjo, ki je dvignila precej prahu. Čeprav je bil namen akcije dobrodelen, je namreč kar precej dobrosrčnih ljudi postavil v neprijetno situacijo.
Njen zapis objavljamo v celoti (nelektorirano):
»Stojim na blagajni dm drogerie markt Slovenija. Gneca nepopisna. Akcija zbiranja sredstev za sicer lepo dobrodelno gesto Radio 1 za socialno ogrozene druzine.
Prodajalka (po navodilih) prav vsakega posebej vprasa, ali bo kaj doniral ... “najmanjse je 50centov. Evro ali dva se vam ne pozna. Vam kar na racun dodam”...pove vsakemu... tako hitro in glasno, da ne uspes niti kontrirat...
Pred menoj 2 gospe...
Za njo starejsa gospa isce po denarnici... “1evro se vam ne bo poznalo” se prodajalka ne da. Gospa na koncu steje bakrencke... zivo rdeca v obraz... s seboj je imela natanko 10e in nekaj bonusov na kartici - preracunano za prasek, detergent in macjo hrano. Ko vidim zadrego - vskocim. “Bom jaz dala za obe, 5e. “ upam, da malo resim gospo. “To pa ne gre - sem ze dala gospe na racun. Zdaj pa moram stornirat cel racun, vam pa se nisem izdala racuna” se zakomplicira. Gospa vedno bolj leze vase... po nekem cudezu najdem v zepu kovanec za 2e, da lahko doplacam dobrodelnost...
za menoj starejsi par vrne cokoladico... “bova naslednjic, da zdaj ne delava vrste in jim dava to, kar zbirajo. Da nama ostane se za avtobus” gospod komentira...
Podpiram akcijo zbiranja sredstev za socialno ogrozene druzine...
A ne podpiram tega nacina, ki ne zagotavlja, da se vsak posameznik sam odloci, kaj, kdaj in koliko bo doniral. V nabito polni trgovini to ni mogoce - saj moras jasno in glasno povedati, koliko bos daroval... res se vsak odloci sam... a kako se bos odlocil samostojno, ce si stiscan med prodajalkin pritisk in tujca za teboj, ki te ocenjujoce gleda...
Kam so sli casi, ko smo lahko kovancke spustili v zato pripravljene skatle... brez, da bi nam nekdo razlagal, koliko bo nam en evro pomenil. Ta ista akcija ima moznost sms donacij...zakaj ne bi pozivali k temu...? Naj ostanejo donacije nekaj, za kar se odlocimo sami... brez represije.
Nekomu 1e pomeni veliko, sploh v teh praznikih... ti nasi starostniki morajo s tem enim evrom carati... dobesedno.
Ps: gospo sem nato srecala na klopci pred tem trgovskim centrom. Se vedno je bila zivo rdeca v obraz. Povabila sem jo na kavo, ki jo je zavrnila. Se mi je pa zahvaljevala. In se opravicevala ... nad svojo revscino...
Ps2: brez represije pa lahko, ce nam kak evro ostane, sodelujemo v akciji in posljemo sms POMAGAM1 ali POMAGAM5 na 1919... akcija nima v osnovi veliko veze z zgresenim nacinom DM.«
Njen zapis objavljamo v celoti (nelektorirano):
»Stojim na blagajni dm drogerie markt Slovenija. Gneca nepopisna. Akcija zbiranja sredstev za sicer lepo dobrodelno gesto Radio 1 za socialno ogrozene druzine.
Prodajalka (po navodilih) prav vsakega posebej vprasa, ali bo kaj doniral ... “najmanjse je 50centov. Evro ali dva se vam ne pozna. Vam kar na racun dodam”...pove vsakemu... tako hitro in glasno, da ne uspes niti kontrirat...
Pred menoj 2 gospe...
Prva suvereno donira 5e. Opravicuje se, da vec ne (z)more. Ne ve, ali je to dovolj ali ne.
Za njo starejsa gospa isce po denarnici... “1evro se vam ne bo poznalo” se prodajalka ne da. Gospa na koncu steje bakrencke... zivo rdeca v obraz... s seboj je imela natanko 10e in nekaj bonusov na kartici - preracunano za prasek, detergent in macjo hrano. Ko vidim zadrego - vskocim. “Bom jaz dala za obe, 5e. “ upam, da malo resim gospo. “To pa ne gre - sem ze dala gospe na racun. Zdaj pa moram stornirat cel racun, vam pa se nisem izdala racuna” se zakomplicira. Gospa vedno bolj leze vase... po nekem cudezu najdem v zepu kovanec za 2e, da lahko doplacam dobrodelnost...
za menoj starejsi par vrne cokoladico... “bova naslednjic, da zdaj ne delava vrste in jim dava to, kar zbirajo. Da nama ostane se za avtobus” gospod komentira...
Podpiram akcijo zbiranja sredstev za socialno ogrozene druzine...
A ne podpiram tega nacina, ki ne zagotavlja, da se vsak posameznik sam odloci, kaj, kdaj in koliko bo doniral. V nabito polni trgovini to ni mogoce - saj moras jasno in glasno povedati, koliko bos daroval... res se vsak odloci sam... a kako se bos odlocil samostojno, ce si stiscan med prodajalkin pritisk in tujca za teboj, ki te ocenjujoce gleda...
Kam so sli casi, ko smo lahko kovancke spustili v zato pripravljene skatle... brez, da bi nam nekdo razlagal, koliko bo nam en evro pomenil. Ta ista akcija ima moznost sms donacij...zakaj ne bi pozivali k temu...? Naj ostanejo donacije nekaj, za kar se odlocimo sami... brez represije.
Nekomu 1e pomeni veliko, sploh v teh praznikih... ti nasi starostniki morajo s tem enim evrom carati... dobesedno.
Ps: gospo sem nato srecala na klopci pred tem trgovskim centrom. Se vedno je bila zivo rdeca v obraz. Povabila sem jo na kavo, ki jo je zavrnila. Se mi je pa zahvaljevala. In se opravicevala ... nad svojo revscino...
Ps2: brez represije pa lahko, ce nam kak evro ostane, sodelujemo v akciji in posljemo sms POMAGAM1 ali POMAGAM5 na 1919... akcija nima v osnovi veliko veze z zgresenim nacinom DM.«