Žalostne usode: Mamo lahko vidi le skozi okno

Silvija Novak je ena tistih, ki so v teh dneh zaradi razraščanja okužbe s sars-CoV-2 v domovih starostnikov najbolj zaskrbljeni. Njena mama, ki ima demenco, je namreč nastanjena prav v domu starejših na Bokalcah, kjer se je prav tako začela širiti okužba – po nekaterih informacijah prav na oddelku za dementne, čeprav vodstvo o tem molči. Odkar velja prepoved obiskov, je mamo videla le skozi okno. Zaradi njene bolezni stika z njo na daljavo ne more vzpostaviti.

»V teh razmerah seveda fantazija nezadržno dela, nam je povedala in dodala, da je v stalnem kontaktu s še nekaterimi, ki imajo v domu svojce, pogrešajo predvsem informacije, kaj je z njimi. »Povedo nam, da so dobro, da so siti, suhi, a to je premalo,« pove in doda, da je v resnih skrbeh, v kakšnem stanju bo našla mamo, ko bo vse mimo in jo bo spet lahko obiskala. Po njenih besedah so namreč varovanci po dva skupaj zaprti v svojih sobah in gibanja, kolikor jim uspe izvedeti, ni več, saj tudi ni kadra, ki bi se lahko ukvarjal z njimi. Tudi vse dodatne aktivnosti, ki so bile običajne, so ukinjene.


»Razumem, da so izredne razmere, a kljub temu si želimo biti svojci o vsem promptno obveščeni. Ne bi smeli dopustiti, da so svojci v teh časih prepuščeni svojim mislim,« opozarja. Sogovornica, ki jo skrbi, da domovi niso dobro pripravljeni na pandemijo, se s kančkom črnega humorja celo sprašuje, ali po koncu krize v naših domovih za starejše ne bo več čakalnih vrst, saj bodo ti prazni.
 

Ni kadra, ni zaščitne opreme

Čeprav je Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ocenil, da so v domovih za starejše dobro pripravljeni na razmere, se Biserka Marolt Meden iz Društva Srebrna nit, ki v teh dneh pozorno spremlja dogajanje v domovih, s tem ne strinja: »V domovih imajo ogromno težav, samo spomnite se na revizijo računskega sodišča septembra lani, ki je pokazala, da sta obe pristojni ministrstvi slabo skrbeli za starejše, ki potrebujejo pomoč v domu ali doma, zato nimajo niti kadrovskih niti materialnih virov, da bi bili lahko ustrezno pripravljeni na epidemijo. Zato potrebujejo pomoč takoj,« je povedala.


Razmere v večini domov, kjer se po njenih ocenah sicer trudijo, a nimajo kadra, zaščitne opreme in znanja o njeni uporabi, po njenih besedah vzbujajo skrb oziroma so skoraj kritične. Kadrovska podhranjenost glede na stanje starejših v domovih, kot so starost, kronična obolenja in demenca, se je namreč še zaostrila z bolniškimi odsotnostmi, izpadom študentov in dijakov na praksi, ob meji s Hrvaško tudi zaradi omejitev kadra, ki je prihajal na delo iz sosednje države. Po njenih besedah že tako nezadostna zdravniška oskrba nujno kliče po aktiviranju mladih zdravnikov, ki so na čakanju doma. Izolacija po nadstropjih, sobah pa zahteva več fizioterapevtov, delovnih terapevtov in socialnih delavcev.
 

Domovi starejših niso prioriteta

Težava je po besedah sogovornice med drugim v tem, da domovi za starejše spadajo pod socialne zavode, ki pa niso prva prioriteta za dobavo ustrezne zaščitne opreme. Po njenih besedah bi po naravi uporabnikov domov ti bolj spadali med zdravstvene ustanove in bi morali biti prioriteta že ves čas epidemije. »Zdaj obljubljajo, da bodo tudi domovi dobili potrebno opremo, ki je še nimajo! Domovi pa potrebujejo jasna navodila in znanje s področja uporabe te opreme, izolacije,« je dejala.


Marolt Medenova je sicer prepričana, da se pri nas Španija, kjer so starostnike našli celo zapuščene v domovih, ne more zgoditi, jo pa kljub temu skrbi diskriminacija starejših na področju zdravstvene oskrbe in na splošno, po njenem mnenju smo ji že priča. »Domovi ne smejo in ne morejo postati bolnišnice, ker za to nimajo ustreznih prostorskih razmer niti nimajo dovolj opreme, ki je običajna v bolnišnicah. Ne smemo dovoliti, da se v domovih z minimalnimi timi izvajajo samo nujne storitve za ohranjanje zdravja in življenja stanovalcev,« poudarja.