MUZEJ BANČINŠTVA
Zamenjali smo kar devet valut
Bankarium vabi obiskovalce v nekdanjo bančno dvorano Mestne hranilnice ljubljanske.
Odpri galerijo
Računski stroj
Slovenci smo lahko ponosni na svojo bančno zgodovino. Malokdo to ve, ampak razvoj bančništva se je pri nas začel sočasno kot v drugih evropskih državah. Tako je ob odprtju Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije, ki predstavlja bančno dediščino na Slovenskem vse od leta 1820 pa do danes, dejal Blaž Brodnjak, predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje dediščine.
Dodal je, da je bila naša prva denarna institucija, leta 1820 ustanovljena Kranjska hranilnica, šele druga v takratni Avstro-Ogrski: »In bolj ko se je razvijalo bančništvo, bolje je lahko podpiralo gospodarstvo in hitreje je lahko to raslo, s tem pa se je razvijala in napredovala tudi družba.«
»Veselim se, da smo Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, po dobrih dveh letih iskanja artefaktov, zbiranja zgodb, snovanja koncepta in ne nazadnje gradbenih del predali javnosti,« je poudarila Irena Čuk, direktorica Zavoda NLB za upravljanje kulturne dediščine. »Ne bi ga bilo brez izdatne podpore NLB, pod okriljem katere deluje, predsednika uprave in preostalih njenih članov, nadzornega sveta ter številnih sodelujočih v projektu, ki so s svojim trudom, znanjem in zagnanostjo poskrbeli, da naša bančna zgodovina ne bo pozabljena. Pa ne le da ne bo pozabljena – še naprej jo bomo pisali skupaj, ob tem pa z delavnicami in izobraževanji, ki bodo potekali v Bankariumu, poskrbeli tudi, da bo finančnega znanja pri nas še več.«
Obiskovalci se bodo v muzeju, ki je nastal v eni od najbolj znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb, v multimedijskem uvodu najprej seznanili s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva, v dvestoletno bančno dediščino na Slovenskem pa jih bo popeljala predstavitev zgodovine bančnih institucij in praks na naših tleh. Poučili se bodo tudi o nastanku prvih hranilnic in se sprehodili skozi zgodovino vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Ogledali si bodo lahko vse valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili v trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost.
Na ogled so številni izbrani predmeti, ki bodo obiskovalce navdušili, marsikoga pa celo popeljali v otroštvo ali vsaj v mlajša leta. Razstavljeni so namreč stari in sodobni hranilniki, obiskovalci pa bodo lahko stopili tudi v ozadje treh bančnih okenc. Prvo je iz obdobja secesije, poleg tega pa si je mogoče podrobno ogledati tudi tista iz socializma in sodobnosti.
Po dolgih letih se je v prostore Mestne hranilnice vrnil kip Dobrodelnost, ki ga je pri svojih sedemnajstih letih izdelala kiparka Elza Kastl Obereigner za Kranjsko hranilnico, po drugi svetovni vojni pa so ga prenesli v Mestno hranilnico ljubljansko.
Za obiskovalce sta zagotovo zanimiva tudi pogled v notranjost bankomata in spoznavanje njegovega delovanja, saj imamo s temi napravami opravka skoraj vsak dan, malokdo pa ve, kako procesi v njih potekajo. Poleg tega je v Bankariumu mogoče stopiti v trezor. Deluje tudi muzejska trgovina, v kateri so na voljo različni izdelki, povezani z denarjem in banko.
Irena Čuk, direktorica Zavoda NLB za upravljanje kulturne dediščine Foto: Barbara Zajc
Dve leti iskanja
»Veselim se, da smo Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, po dobrih dveh letih iskanja artefaktov, zbiranja zgodb, snovanja koncepta in ne nazadnje gradbenih del predali javnosti,« je poudarila Irena Čuk, direktorica Zavoda NLB za upravljanje kulturne dediščine. »Ne bi ga bilo brez izdatne podpore NLB, pod okriljem katere deluje, predsednika uprave in preostalih njenih članov, nadzornega sveta ter številnih sodelujočih v projektu, ki so s svojim trudom, znanjem in zagnanostjo poskrbeli, da naša bančna zgodovina ne bo pozabljena. Pa ne le da ne bo pozabljena – še naprej jo bomo pisali skupaj, ob tem pa z delavnicami in izobraževanji, ki bodo potekali v Bankariumu, poskrbeli tudi, da bo finančnega znanja pri nas še več.«
Zaslužni slovenski bankirji
Za začetek bančništva na Slovenskem štejemo leto 1820, ko so ustanovili prvo finančno institucijo – Kranjsko hranilnico, ki je samostojno delovala 125 let. V 200 letih so pri nas nastale še druge hranilnice, kreditne zadruge in banke, ki so predstavljene v Bankariumu. Dvestoletna zgodovina dejavnosti je prikazana tudi z denarjem iz različnih obdobij in njegovo kupno močjo v času veljave. V Sloveniji smo od leta 1820 do danes zamenjali kar devet valut. Poleg tega muzej omogoča vpogled v življenje in delo šestih zaslužnih slovenskih bankirjev.
Za začetek bančništva na Slovenskem štejemo leto 1820, ko so ustanovili prvo finančno institucijo – Kranjsko hranilnico, ki je samostojno delovala 125 let. V 200 letih so pri nas nastale še druge hranilnice, kreditne zadruge in banke, ki so predstavljene v Bankariumu. Dvestoletna zgodovina dejavnosti je prikazana tudi z denarjem iz različnih obdobij in njegovo kupno močjo v času veljave. V Sloveniji smo od leta 1820 do danes zamenjali kar devet valut. Poleg tega muzej omogoča vpogled v življenje in delo šestih zaslužnih slovenskih bankirjev.
Obiskovalci se bodo v muzeju, ki je nastal v eni od najbolj znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb, v multimedijskem uvodu najprej seznanili s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva, v dvestoletno bančno dediščino na Slovenskem pa jih bo popeljala predstavitev zgodovine bančnih institucij in praks na naših tleh. Poučili se bodo tudi o nastanku prvih hranilnic in se sprehodili skozi zgodovino vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Ogledali si bodo lahko vse valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili v trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost.
Vstop v trezor
Na ogled so številni izbrani predmeti, ki bodo obiskovalce navdušili, marsikoga pa celo popeljali v otroštvo ali vsaj v mlajša leta. Razstavljeni so namreč stari in sodobni hranilniki, obiskovalci pa bodo lahko stopili tudi v ozadje treh bančnih okenc. Prvo je iz obdobja secesije, poleg tega pa si je mogoče podrobno ogledati tudi tista iz socializma in sodobnosti.
Po dolgih letih se je v prostore Mestne hranilnice vrnil kip Dobrodelnost, ki ga je pri svojih sedemnajstih letih izdelala kiparka Elza Kastl Obereigner za Kranjsko hranilnico, po drugi svetovni vojni pa so ga prenesli v Mestno hranilnico ljubljansko.
Bankarium v Čopovo ulico 3 v Ljubljani vabi od torka do nedelje od 10. do 18. ure.
Za obiskovalce sta zagotovo zanimiva tudi pogled v notranjost bankomata in spoznavanje njegovega delovanja, saj imamo s temi napravami opravka skoraj vsak dan, malokdo pa ve, kako procesi v njih potekajo. Poleg tega je v Bankariumu mogoče stopiti v trezor. Deluje tudi muzejska trgovina, v kateri so na voljo različni izdelki, povezani z denarjem in banko.
