Varčevalo se bo na plečih ranljivih skupin, Mesca opozarjajo na možnost povečanja revežev

Predloga proračunov za prihodnji dve leti so danes obravnavali tudi člani odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Največ kritik tako opozicijskih kot koalicijskih članov je letelo na predvideno neuskladitev socialnih transferjev v 2024. Kot so ocenili, bo ta ukrep še poslabšal pogoje ljudem na socialnem dnu.

Kaj pravi minister Mesec?

Kot je v uvodni predstavitvi predlogov proračunov povedal minister za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ima ministrstvo glede na obstoječi proračun za letos predvidenih 2,12 milijarde evrov, po predlogu sprememb proračuna za 2024 pa bodo prihodnje leto prejeli 1,78 milijarde evrov oz. precej manj, na kar je po njegovih besedah vplivalo več razlogov.

Med temi je izpostavil ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, kamor se je prestavilo področje dolgotrajne oskrbe, ponovno aktivacijo fiskalnih pravil na ravni EU, zaradi česar je Slovenija pod pritiskom, da znižuje primanjkljaj, in nedavne obsežne poplave.

V luči tega so od avgusta iskali čim manj boleče možnosti, je zagotovil Mesec, a v isti sapi dodal, da jih kljub temu "boli predvsem zamrznitev socialnih transferjev v letu 2024". Na drugi strani je izrazil veselje nad dejstvom, da bodo v istem obdobju uskladili višino pokojnin, ki bo v skladu s trenutnimi kazalniki dosegla okoli osem odstotkov.

Med drugimi ukrepi, od katerih si nadejajo prihrankov, je omenil preprečevanje upokojevanja na način, da se zaposlenega pred tem za dve leti pošlje na zavod, izboljšati pa nameravajo tudi izterjavo preživnin - ta znesek se je v zadnjem desetletju povzpel na 100 milijonov evrov - in prenoviti sistem osebne asistence v kombinaciji z dolgotrajno oskrbo.

Po Meščevih pojasnilih načrtujejo še nekaj manjših ukrepov, kot je ukinitev povečanega otroškega dodatka za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, in znižanje koncesij študentskim servisom. Kot je ocenil, je treba rezerve iskati na obeh straneh, ne samo z varčevanjem, temveč tudi na prihodkovni strani, pri čemer je izpostavil podatek, da je Slovenija glede davkov na premoženje na repu Evrope, o čemer se bo po njegovih besedah treba, glede na to, v kakšnih proračunskih težavah smo, v naslednjih mesecih temeljito pogovoriti.

Prav na posledice zamrznitve socialnih transferjev v prihodnjem letu so na seji odbora opozorili tudi predstavniki sindikalnih central, kritike na to pa so se zvrstile tudi s strani tako opozicijskih kot koalicijskih članov.

Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: Neuskladitev je nesprejemljiv ukrep

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dejal, da je neuskladitev zanje nesprejemljiv ukrep, saj bo zadela predvsem ljudi, ki ta denar porabljalo za zagotavljanje osnovnih življenjskih dobrin. Opozoril je tudi na možnost povečanja socialnih stisk in revnih ljudi.

Z njim se je strinjal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek ter opozoril tudi na dejstvo, da predloga proračunov nista bila predmet nobenih usklajevanj s socialnimi partnerji.

Da je žalostno, da se sredstva znižujejo predvsem na programih, ki zadevajo najbolj ranljive skupine, pa je v razpravi poslancev opozorila poslanka SDS Karmen Furman. »Drastično ste posegli v te postavke. Če bi danes sedeli v obratni vlogi, sem prepričana, da bi minister za delo, ki so ga bila v preteklosti polna usta socialne države, danes govoril popolnoma drugače,« je dejala.

Da naj se znotraj vlade vnovič pogovorijo o uskladitvi socialnih transferjev v 2024, pa je pristojnega ministra pozval Soniboj Knežak iz SD. Po njegovih besedah znesek usklajevanj z vidika celotnega proračuna ne pomeni nič, za ljudi, ki so na socialnem dnu, pa pomeni veliko. Da bi morale biti v obdobju visoke inflacije uskladitve transferjev nujne, je menil tudi poslanec Levice Milan Jakupovič.

Vprašanja naslovljena tudi na predstavnike ministrstva za solidarno prihodnost

Poslanci so več vprašanj naslovili tudi na predstavnike ministrstva za solidarno prihodnost, kateremu glede na obstoječi proračun za letos pripada 190 milijonov evrov, glede na aktualna predloga proračunov pa se ta sredstva v letu 2024 znižujejo na 155,5 milijona evrov, v letu 2025 pa zvišujejo na 272,8 milijona evrov.

Glede posameznih programov znotraj ministrstva so opozicijski poslanci v razpravi opozorili predvsem na predvidena krčenja sredstev za dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko gradnjo in gradnjo domov za upokojence.

Aleksander Reberšek (NSi) je vladi očital, da so iz proračunskih načrtov izpadli številni projekti novogradenj in obnov domov za starejše občane, obregnil se je tudi ob gradnjo stanovanj in spomnil koalicijo, da je glede števila neprofitnih stanovanj daleč od predvolilnih obljub.

Državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič mu je odgovoril, da je znižanje investicij posledica situacije, v kateri se je država trenutno znašla. "Nihče ni srečen zaradi tega, potrudili smo se, da najbolj bistvene naložbe, ki že tečejo, ohranimo," je dodal.

Glede sredstev, ki se v prihodnjih dveh letih namenjajo za gradnjo stanovanj, pa je očitke opozicijskih poslancev zavrnil državni sekretar Klemen Ploštajner. Kot je pojasnil, je letos za to namenjenih 25,5 milijona evrov, kar da je daleč največ sredstev za gradnjo najemnih stanovanj v zgodovini države v enem letu. Enaka količina sredstev je načrtovana tudi v 2024 in 2025.

Ob tem je dejal, da so po popisu projektov po državi prišli do ocene, da je do konca mandata vlade moč podpreti in zagnati gradnjo 5000 stanovanj, kar je sicer veliko manj od prvotno napovedanih številk, ampak še vedno več kot kadarkoli prej.

Člani odbora so na koncu seje opravili tudi glasovanje o predlaganem sklepu poslanca Levice Jakupoviča, s katerim bi vlado pozvali k uskladitvi socialnih transferjev v letu 2024 kot to predvideva trenutno veljavna zakonodaja. Ker je za in proti sprejetju sklepa glasovalo enako število, in sicer sedem poslancev, sklep na koncu ni bil sprejet.