Mahnič pozval, naj Slovenija izžene Sirce, Fajonova: »Z odločitvami ne gre hiteti«
Zunanja ministrica Tanja Fajon si pri morebitnih spremembah obravnav prošenj Sircev za azil po padcu režima želi enotnega pristopa v EU. Potem ko je več držav začasno ustavilo obravnavo teh prošenj, je danes v DZ spomnila na poziv Evropske komisije, da z odločitvami ne gre hiteti, in izpostavila majhno število podeljenih azilov Sircem v Sloveniji.
Ob vsaki spremembi razmer v državi izvora je treba vnovič preučiti situacijo in to upoštevati pri vsebinskem odločanju, je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko dejala Fajonova, ki jo je poslanec SDS Žan Mahnič pozval, naj Slovenija Sirijo uvrsti na seznam varnih držav, ustavi obravnave prošenj za azil in izžene Sirce, ki so ga v zadnjih letih prejeli.
Fajonova je izpostavila svarilo Evropske komisije, da pri odločanju o tem ne gre hiteti. Izpostavila je pomen varovanja civilistov in poudarila, da bodo razmere še nadalje spremljali in analizirali. »Zadnje, kar si želimo, je, da bi se zdaj dogajale kakšne sekundarne migracije sirskih prosilcev zaradi zaostrene retorike v posameznih državah članicah,« je dejala.
Slovenija z malo podeljenimi azili
Nujen se ji zdi enoten pristop oziroma vsaj enotna komunikacija članic EU in pričakuje, da bo na celotni evropski ravni sprejeta skupna odločitev, o čemer naj bi že v četrtek govorili notranji ministri držav članic.
Kot je poudarila, bi sicer v primeru Slovenije tovrstne odločitve imele precej simboličen učinek. »Glede na to, da smo mi imeli približno, če se ne motim, 30 odločitev o podelitvi zaščite azila sirskim prebivalcem v (lanskem) letu, letu prej pa 15 in da teh prošenj za zaščito pri nas ni veliko, bi taka odločitev imela zelo simboličen pomen,« je dejala.
Iz podatkov Eurostata je med drugim razvidno, da je poleg 30 lani in 15 v letu 2022 Slovenija denimo leta 2017 odobrila 90 prošenj, leta 2021 pa le pet.
Stabilna tranzicija kot ključni cilj
Tudi glede samih razmer v Siriji je Fajonova poudarila pomen pozornega spremljanja. »Sirija je zdaj na nekem zelo pomembnem razpotju – ali mir ali vojna, ali svoboda ali brezpravje, blaginja ali beda in njena prihodnost bo odvisna predvsem od pogojev te politične tranzicije, ohranitve institucij,« je dejala ter se zavzela za vključujočo in stabilno tranzicijo.
Posvarila je pred posledicami morebitnega vnovičnega konflikta, ki da bi vplival na celotno regijo Bližnjega vzhoda in ogrozil nedavni napredek, krhko premirje v Libanonu in poslabšal že tako negotovo migracijsko situacijo. Obsežen pogovor na to temo pričakuje tudi na zasedanju zunanjih ministrov EU v ponedeljek.
