Zapade pozneje, skopni pa hitreje
Pred dnevi je Slovenijo tudi po nižinah pobelil prvi letošnji sneg, z njim pa so nastopile zimske razmere. Za pojav sneženja je ključna temperatura pod lediščem, še zlasti v zgornjih plasteh ozračja, kjer se oblikujejo oblaki. Da sneg doseže tla v obliki snežink, mora biti temperatura v večjem delu atmosferskega stolpca prav tako pod 0 °C. Če je bližje tlom višja, se lahko sneg spremeni v dež ali plundro.
Za nastanek snega je potrebna tudi zadostna vsebnost vodne pare v zraku, kar omogoča kondenzacijo in rast ledenih kristalov. Molekule vodne pare se na mikroskopsko majhnih delčkih, denimo prahu ali drugih delcih v zraku, združijo in tvorijo ledene kristale. Ti kristali se povezujejo v snežinke, katerih oblika in velikost sta odvisni od temperature in vlažnosti zraka.
Napoved postaja izziv
Napovedovanje sneženja je meteorološko silno zahtevno, saj vključuje natančno oceno temperaturnih profilov v atmosferi, dinamike oblakov in prisotnosti vlage. Pri tem se pogosto uporabljajo radarski in satelitski podatki ter numerični vremenski modeli. Še prav poseben izziv pa je za meteorologe napovedovanje količine snega, saj lahko že majhne temperaturne spremembe odločilno vplivajo tudi na to, ali bo padal sneg, dež ali pa bo plundra.
Snežinke imajo raznolike oblike: pri nizkih temperaturah so majhne in krhke, pri nekoliko višjih temperaturah pa postanejo večje in bolj kompleksne. Sneg ima seveda tudi pomembno ekološko funkcijo, saj bistveno vpliva na preživetje rastlin, živali, pomaga k stabilnosti ekosistemov. V zimskem obdobju zagotavlja njegova prisotnost specifične podnebne razmere, ki ščitijo organizme pred ekstremno zimo in omogočajo nadaljevanje naravnih procesov.
Na rastline deluje sneg kot učinkovita termična izolacija. Snežna odeja zmanjšuje prodiranje nizkih temperatur v tla, s čimer preprečuje globoko zamrzovanje koreninskih sistemov. To je še posebno pomembno za trajnice in zimske posevke, ki lahko v stabilnih temperaturnih razmerah pod snežno odejo preživijo tudi obdobja hudega mraza.
Poleg izolacije pa sneg prispeva tudi k vodnemu režimu tal. Taljenje snega spomladi obogati tla z vodo, kar je ključno za sušna območja in rastline, ki se opirajo na zgodnji dostop do vlage.
Sneg ima širšo vlogo tudi pri delovanju ekosistemov. Kot naravni regulator temperature zmanjšuje nihanje temperaturnih razmer tal in zraka. Hkrati preprečuje erozijo tal, saj ščiti površinsko plast pred mehanskimi učinki vetra in vode. Je tudi pomemben del hidrološkega cikla. Njegova akumulacija v zimskem času in postopno taljenje spomladi zagotavljata enakomerno oskrbo z vodo, kar vpliva na stabilnost vodnih virov in rodovitnost prsti.
V Sloveniji so v zadnjih treh desetletjih zimske padavine po nižinah večinoma v obliki dežja, in ne snega.
Bela zavetja
Živalim daje sneg zavetje in pomaga ohranjati energijsko ravnovesje. Manjše vrste, kot so glodavci, izkoriščajo zračne žepke med tlemi in snežno odejo za ustvarjanje termalno stabilnih okolij. Pri tem snežna plast deluje kot toplotni izolator in zmanjšuje izpostavljenost nizkim temperaturam.
Določene rastline lahko pod snežno odejo preživijo obdobja hudega mraza.
Večje vrste, kot so srnjad in gamsi, pa so medtem razvile specifične strategije za preživetje v snežnih razmerah, vključno s prilagoditvami v iskanju hrane in gibanju po zasneženem terenu. Ptice, kot je ruševec, izkoriščajo snežno kritino za zaščito pred vetrom in plenilci, pri čemer v snegu ustvarijo zavetja, imenovana snežne jame. Prav tako so živali brez snežne zaščite veliko bolj izpostavljene plenilcem in ekstremnim vremenskim razmeram.
V Sloveniji so sicer v zadnjih treh desetletjih zimske padavine po nižinah večinoma v obliki dežja, in ne snega, saj so se tudi zime ogrele. Te spremembe so še posebno opazne v nižjih legah, kjer snežna odeja hitreje izgine ali pa je sploh ni. Snežna sezona se skrajšuje, saj sneg pogosto zapade pozneje v jeseni, taljenje pa se začne že zgodaj spomladi.
Segrevanje ozračja pa povzroča tudi taljenje ledenikov in zmanjšanje trajnih snežnih odej v višjih predelih, kar vpliva na vodne vire, ki so odvisni od taljenja snega. Na nižjih in srednjih nadmorskih višinah se količina snega zmanjšuje, predvsem zaradi višjih temperatur, medtem ko na visokogorskih območjih spremembe za zdaj niso tako izrazite.
Če bo prihajajoča zima dovolj hladna, se bodo lahko padavine v nižjih legah spremenile v sneg, vendar pa so tovrstne zime vse manj pogoste. Če bo zima topla, kot je bila, na primer, prejšnja, bodo padavine večinoma v obliki dežja, kar pomeni, da sneg ne bo vztrajal. Če smo mu napisali pismo in mu ga pravočasno oddali, tedaj se bo lahko Miklavž, vsaj v hribih, prisankal tudi do nas.
0 stopinj celzija ali manj je pogoj za sneg.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
