Zapela je stoletna mlatilnica
Da spomini na nekdanje žetvene čase ne bi šli povsem v pozabo, so v Kulturno-turističnem društvu Puconci prikazali žetev in mlatitev na nekdanji način. Vrli in marljivi člani tega društva so zavrteli kolo časa dodobra nazaj, in sicer ko so se žitna polja žela na roke z ročnimi kosami.
V preteklosti so pšenico najprej ročno pokosili s koso, zatem pa so snope naložili na voz ter jih odpeljali do kmetije; tam so jih z mlatilnico omlatili. Pridni kosci so vrteli kose, vrle gospodinje pa pobirale žitno klasje s srpi in jih vezale v snope, na ta način pa pripravljale pšenico za mlatitev.
Kmečko opravilo so prikazali v središču vasi, na Tajnikovi njivi.
Zdaj so delček tega nekdanjega kmečkega opravila slikovito prikazali v središču vasi, in sicer na Tajnikovi njivi. Kot rečeno, najprej so pšenico z ročnimi kosami pokosili, jo zložili v križe, nakar so jo naložili na lesen voz in jo pripeljali do mlatilnice.
Pol tone pšenice
Rdeča nit žetve in mlatitve na nekdanji način je bila več kot stoletna mlatilnica avstrijske izdelave. Na mlatilnici sta bila Andrej Gregorec in Boris Flegar, oba sta vanjo vnašala snope, ki jima jih je z lesenimi vilami podajal Milan Železen. Sicer pa je mlatilnico poganjal starodobni traktor iz leta 1959, katerega lastnik je Ivo Šoštarec.
Vsak izmed udeležencev je imel svojo zadolžitev. Vse skupaj je bilo videti dodobra utečeno. Slamo so možje z lesenimi vilami zlagali v oslico, odstranjevali so pleve in prazno klasje. Zrnje, ki se je stekalo v platnene vreče, so sproti čistili na bintu (mlinu za čiščenje zrnja), potem pa ga z ustrezno tehtnico stehtali.
Kulturno-turistično društvo Puconci je mlatilnico sicer že pred leti kupilo v Matjaševcih in jo obnovilo. Nabavili so jermene za pogon, da lahko odtlej vsako leto prikažejo to starožitno mlatitev pšeničnega klasja.
Posebna pšenica
Še en član društva, govorimo o Karlu Vratariču, pa je že jeseni na 15-arski njivi posejal pšenico sorte berštajn, jo poškropil proti plevelu, boleznim, jo dognojeval, tako da je letos kar dobro obrodila in dala naposled obilen pridelek zrnja: pridelali so kar okoli pol tone pšenice.
Pšenično zrnje bodo v naslednjem koraku zmleli v Babičevem mlinu na reki Muri v Veržeju. Ostro moko bodo namenili in porabili za letošnjo kulinarično prireditev, Dödolijado v Puconcih.
Sicer pa je sodelovalo 20 članov društva, ki so se znali že na polovici dela ustrezno odžejati ter se naužiti kulinaričnih dobrot, še posebno so jim teknile tako imenovane mašinske makove in orehove pogače.
Zbrane kosce, ženice in mašinistre sta pozdravila predsednica Kulturno-turističnega društva Puconci Vesna Maučec in gospodar njive Karel Vratarič.
Pa še to: Franc Franko je prikazal, kako se pravilno poklepa ročno koso, Silva Gutman pa je iz pšeničnega klasja naredila dekoracijo dneva, kar je staremu ljudskemu običaju dalo še dodatno noto. Vsi do zadnjega so še dolgo radoživo obujali spomine, kako se je nekoč trdo delalo, da je človek prišel do vsakdanjega kruha.
