Zapis o Janezu Janši sodnico stal položaj

Sodnici Urški Klakočar Zupančič je bilo zaradi zapisov o premierju Janezu Janši v zasebni skupini na družbenem omrežju Facebook odvzeto vodenje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrajnem sodišču. Predsednica sodišča pa je zoper sodnico vložila tudi pobudo za začetek disciplinskega postopka, poroča Dnevnik.

Kot navaja časnik, je Klakočar Zupančičeva na Facebooku med drugim zapisala: »Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase.« V zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in dodala, da je virus pri nas dal polet »zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo«.

Gorenak zahteval odziv

Kot je po informacijah Dnevnika sodnica pojasnila sodnemu svetu, je bil zapis zasebne narave, a je njena Facebook »prijateljica« zlorabila njeno zaupanje. Zapisi so posledično prišli do državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vinka Gorenaka, ki je nanje opozoril širšo javnost ter zahteval odziv Sodnega sveta in predsednika vrhovnega sodišča.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je zapise označil kot neprimerne. Sodni svet se do njih ni opredelil, njegov predsednik Erik Kerševan pa je v svojem mnenju izrazil nestrinjanje s prakso, »da se v primerih, ko gre za dejanje, ki bi lahko pomenilo resno disciplinsko kršitev, obračajo na komisijo za etiko in integriteto«.

Pobuda za začetek disciplinskega postopka

Pravosodno ministrstvo je na ljubljansko okrajno sodišče, ljubljansko višje sodišče in vrhovno sodišče po tem poslalo dopis. Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča pa je nato vložila pobudo za začetek disciplinskega postopka in z novim letnim razporedom sodnici odvzela vodenje oddelka za etažno lastnino.

Sodni svet je danes sporočil, da ne drži informacija, da ni sprejel mnenja o tej zadevi. Na seji 10. decembra je namreč sprejel naslednje stališče: »Sodni svet pri svojem delovanju daje velik pomen politični neodvisnosti sodstva. Zato obsoja in obžaluje vsako dejanje sodnikov, ki v javnosti vzbuja videz politične pristranskosti sodnikov kot posameznikov ter sodstva kot celote. Obenem poudarja, da uporaba nespoštljivega izrazoslovja v komunikaciji sodnika, pa naj bo ta javna ali zasebna, ni v skladu z držo, ki pritiče funkciji in položaju sodnika.«

Na spletu ni moč razumno računati na zasebnost

Ne glede na okoliščine in morebitno ravnanje drugih je sodnik po navedbah sodnega sveta dolžan pri izražanju in izmenjavi mnenj ves čas ohranjati dostojanstven in sodni funkciji primeren odnos. »S tem namreč ne ohranja le lastnega dostojanstva, temveč tudi avtoriteto in ugled funkcije, ki jo opravlja in ki je nujna za normalno delovanje demokratične ureditve in svobode vsakega posameznika. Spletna družabna omrežja niso nekaj, pri čemer bi lahko uporabniki razumno računali na popolno zasebnost, zato morajo biti sodniki zadržani in dostojanstveni tudi pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter se tudi v tem okolju ravnati v skladu s smernicami za javno in zasebno izražanje sodnikov, ki so podane v Komentarju Kodeksa sodniške etike,« so še zapisali.

V zvezi s konkretnim primerom objav sodnice na Facebook strani je bila po navedbah sodnega sveta podana pobuda na komisijo za etiko in integriteto s strani predsednice sodišča. Do obstoja podlage za morebiten disciplinski postopek pa se sodni svet ni opredeljeval, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen videz nepristranskosti predsednika disciplinskega sodišča in obeh njegovih namestnikov, ki so člani Sodnega sveta, v morebitnem disciplinskem postopku.

Kerševan je v obrazložitvi svojega glasu izpostavil, da je sodni svet že pred časom sprejel sklep, da zaradi zahteve za presojo ustavnosti zakona o sodnem svetu, ki jo je vložilo vrhovno sodišče, do odločitve ustavnega sodišča ne bo dajal pobud za začetek disciplinskih postopkov. »Ker postopek pred ustavnim sodiščem še ni končan, sem v konkretnem primeru podprl tudi zgolj sprejem splošnega stališča sodnega sveta,« je zapisal.

Kerševan: Komisija ni rezervni postopek

»Odločanje o tem, ali je v tem primeru treba uvesti disciplinski postopek, torej zato ni bilo predmet razprave sodnega sveta. Vendar pa moram ob tem - ali prav zaradi tega - izraziti nestrinjanje z ravnanjem drugih, za to pristojnih organov, da se v primerih, ko gre za dejanje, ki bi lahko pomenilo resno disciplinsko kršitev, obračajo na komisijo za etiko in integriteto. Presoja te komisije namreč ni 'rezervni disciplinski postopek'. Zato bi - tako zaradi kredibilnosti sodstva kot celote kot tudi zaradi ustreznega procesnega varstva sodnika - v takih primerih morali biti sproženi disciplinski postopki, v katerih je mogoče presojo obstoja take kršitve zakonito izvesti ter v primeru njene ugotovitve tudi vzpostaviti ustrezno odgovornost sodnika skladno z zakonom,« je še zapisal Kerševan.