'FACEBOOK DOKTORJI'
Zapis Slovenke, ki da misliti: Ležal je na tleh, lovil sapo in se zelo bal
»Nekaj časa smo imeli mir, zdaj pa se je spet začelo.«
Odpri galerijo
»Nič te ne more pripraviti na to, da morda zadnjič vidiš svojega mlajšega brata,« je zapisala ženska, katere brat je imel težave z dihanjem po okužbi (simbolična fotografija). FOTO: Voranc Vogel
Različica delta sars-cov-2 tudi v Sloveniji že nekaj časa skrbi pristojnei. Napovedana je peklenska jesen, ko naj bi epidemija ponovno podivjala. Kljub temu da je na voljo dovolj cepiva, se mnogi nočejo cepiti, saj ne verjamejo, kako nevaren je virus, ki povzroča covid 19. Vsem, še posebej pa dvomljivcem v opomin, je Federico Potočnik, specializant infektologije, ki dela v SB Celje, poobjavil zapis Slovenke, ki je na twitterju pisala, kako hudi je zbolel njen sicer zdrav in le nekaj nad 30 let stari brat.
Zapis objavljamo v celoti (nelektorirano):
Trigger warning: To bo eden od tistih zdaj že klasičnih "covid ni mačji kašelj" postov. Naš dom sta pravkar zapustila zdravnica in zdravstveni tehnik, odeta v skafander, zaščitena z dvojnimi rokavicami in pošpricana z razkužilom.
Za trenutek pomislim, da to ne more biti resničen lajf in da gledam film. Ampak definitivno ni film, ker v filmih se ljudje ne premikajo tako počasi. Ne obirajo se. Ne pozabijo opreme v avtu. Ne ugotovijo, da je merilec kisika defekten in da bo treba po drugega.
Vse te nebistvene in živce parajoče momente v filmih preskočijo. Pogledati sta prišla mojega brata. Mojega mlajšega, kronično zdravega in telesno fit brata, ki je še nekaj dni nazaj lovil ravnotežje med skalami in skakal v morje. "Samo malo vročine sem imel, danes je že bolje".
Moj mlajši, kronično zdrav in telesno fit brat je osmi dan po potrjeni okužbi ležal na tleh, lovil sapo in se zelo bal. "Če bo saturacija slaba, bo moral v bolnico v Ljubljano, ker tukaj v Izoli ni več covid oddelka".
Na ta trenutek sem se pripravljala od začetka epidemije. Utrjevala sem možgane in srce z vsemi možnimi scenariji. Trening ni pomagal, ker te nič ne more pripraviti na to, da morda zadnjič vidiš svojega mlajšega brata, ki jih ima že nekaj čez 30, a je zate še vedno tamali.
Mojega mlajšega, kronično zdravega in telesno fit brata, ki je vse prej kot zabit, so facebook doktorji in poklicni prodajalci megle prepričali, da je cepivo hujše od bolezni. Niti to, da sem jaz brez težav preživela obe šponti, ni pomagalo. Facebook je Bog. Dvom je odrešenje.
Zanikanje realnosti je nova mala črna oblekica. "Saturacija je normalna, zaenkrat ni treba v bolnico. Pokličite nas, če se kaj spremeni". Ne morem se pomiriti.
"Ja, nekaj časa smo imeli mir, zdaj pa se je spet začelo", izjavi zdravstveni tehnik, ko s potnega obraza lupi plast zaščitne plastike. Mama zašepeta, da se bo morda le šla cepiti.
Zapis objavljamo v celoti (nelektorirano):
Trigger warning: To bo eden od tistih zdaj že klasičnih "covid ni mačji kašelj" postov. Naš dom sta pravkar zapustila zdravnica in zdravstveni tehnik, odeta v skafander, zaščitena z dvojnimi rokavicami in pošpricana z razkužilom.
Za trenutek pomislim, da to ne more biti resničen lajf in da gledam film. Ampak definitivno ni film, ker v filmih se ljudje ne premikajo tako počasi. Ne obirajo se. Ne pozabijo opreme v avtu. Ne ugotovijo, da je merilec kisika defekten in da bo treba po drugega.
Vse te nebistvene in živce parajoče momente v filmih preskočijo. Pogledati sta prišla mojega brata. Mojega mlajšega, kronično zdravega in telesno fit brata, ki je še nekaj dni nazaj lovil ravnotežje med skalami in skakal v morje. "Samo malo vročine sem imel, danes je že bolje".
Moj mlajši, kronično zdrav in telesno fit brat je osmi dan po potrjeni okužbi ležal na tleh, lovil sapo in se zelo bal. "Če bo saturacija slaba, bo moral v bolnico v Ljubljano, ker tukaj v Izoli ni več covid oddelka".
Na ta trenutek sem se pripravljala od začetka epidemije. Utrjevala sem možgane in srce z vsemi možnimi scenariji. Trening ni pomagal, ker te nič ne more pripraviti na to, da morda zadnjič vidiš svojega mlajšega brata, ki jih ima že nekaj čez 30, a je zate še vedno tamali.
Mojega mlajšega, kronično zdravega in telesno fit brata, ki je vse prej kot zabit, so facebook doktorji in poklicni prodajalci megle prepričali, da je cepivo hujše od bolezni. Niti to, da sem jaz brez težav preživela obe šponti, ni pomagalo. Facebook je Bog. Dvom je odrešenje.
Zanikanje realnosti je nova mala črna oblekica. "Saturacija je normalna, zaenkrat ni treba v bolnico. Pokličite nas, če se kaj spremeni". Ne morem se pomiriti.
"Ja, nekaj časa smo imeli mir, zdaj pa se je spet začelo", izjavi zdravstveni tehnik, ko s potnega obraza lupi plast zaščitne plastike. Mama zašepeta, da se bo morda le šla cepiti.
