Zapor je najboljše, kar se mi je zgodilo

»To je življenje,« se Dejan Jevtović ozre nazaj. Pred dnevi je praznoval abrahama. Pred pol stoletja se je rodil v Kraljevu v Srbiji. Pri 16 letih je zaigral za člansko moštvo košarkarskega kluba Sloga. Prej je treniral rokomet in boks, tudi nogomet, na koncu je ostal pod koši. Leta 1989 je v Sloveniji služil vojsko, spoznal svojo bodočo in zdaj že bivšo ženo Miljo. Po vrnitvi domov je prišel nazaj v Ljubljano, potem pa je igral za Helios, mariborska kluba Bavaria Woltex in Satex. »Ko sem prestopil v Rogaško, so plačali 50.000 mark odškodnine Satexu,« se nasmehne in pove, da je najlepša košarkarska leta preživel v novomeški Krki, s katero je bil leta 2000 tudi državni prvak.



Po koncu kariere 2008. se je tako kot številni športniki tudi Jevtović znašel v dilemi, celo stiski. Kje in kako naprej, so bila vprašanja, ki so se mu porajala, ko je stopil s parketa na precej bolj neravna in spolzka tla, ki jih ni bil vajen. Trenerstvo ga ni mikalo, zato pa toliko bolj organizacija dogodkov, saj je v preteklosti prijateljema pomagal v gostinstvu.

Oškodovali SCT

»Iskal sem se,« ne taji, ko se srečamo. Bil je naiven, še prizna. Meni, da je tudi ali predvsem zato zašel na kriva pota in se znašel na zatožni klopi, na koncu pa pristal za zidovi koprskega zapora. Bil je eden iz sedmerice, ki so jo na ljubljanskem okrožnem sodišču obsodili na zaporne kazni, ker so prek slamnatih podjetij oškodovali gradbeno podjetje SCT za tri milijone evrov in pol. Od sedmih obsojenih je Dejan Jevtović dobil najvišjo kazen – 18 mesecev. »Res sem bil neumen. Iskal sem službo. Potem sem dobil ponudbo, da odprem firmo. To sem naredil, a šlo je za slamnato podjetje. Nisem se zavedal, kaj je to ... Ko me je sodnica zasliševala, mi je ponudila, da ji povem eno ime in bom prost. Ničesar nisem povedal, vse sem prevzel nase in dobil najvišjo zaporno kazen. Plačal sem davek naivnosti. Napisal sem prošnjo za družbenokoristno delo, pa mi niso ugodili.«



Sprijaznil se je, da mora za zapahe. »Sam sem se javil v zapor v Koper, kjer sem v glavi predelal svoje življenje. Spoznal sem, kdo so moji prijatelji in kdo ne. Danes pa živim drugačno življenje. Ne ponočujem več. Včasih sem bil glavni, če je kdo poklical ob dveh zjutraj, pa je že bil žur ... Umiril sem se, skrbim za hčer Sandro. Našel sem si tudi službo. Bistveno bolj pazim nase.«

Zahvala ženi

Odsedel je 11 mesecev. Ker se je lepo vedel, je lahko delal v kuhinji. Vstajal je malce pred peto in osem ur delal, popoldne je veliko bral, se učil italijansko in počival. Hitro je bil nagrajen z izhodi, na Obali pa so mu bili v veliko oporo in pomoč tudi košarkarski prijatelji Jurica Golemac, Goran Jagodnik, Andrej Žakelj, Žan Mark Šiško iz KK Koper Primorska. »Teh 11 mesecev je hitro minilo. Zapor je dejansko najboljše, kar se mi je zgodilo v življenju. Vrnil sem se v normalno življenje, ljudje so me sprejeli. Tudi zato, ker nisem nikogar oropal, ubil ali se ukvarjal z drogo.« Vsem mladim polaga na dušo: »Izogibajte se kriminalnih voda!«

Vesel je, ker je po prihodu iz zapora dobil službo. Košarkarski prijatelj Bojan Mirčeta ga je zaposlil na recepciji hotela Gloria Ljubljana. Koronavirus je skvaril načrte, a Dejan odgovorno čaka na dan, da se vrne na delo. »Srečen človek sem. Vse želje sem si izpolnil. Imam krasno hčerko. Danes pa so mi bolj pomembne te dnevne želje – da ne dežuje, da sije sonce. Rad pa bi se tule še javno zahvalil za vse svoji bivši ženi, s katero sva ostala v dobrih odnosih: Milja, hvala za vse, kar si storila za hčerko in zame.«

Dejan je bil poročen med letoma 2000 in 2007. V zakonu se mu je rodila hči Sandra, njeno rojstvo je s prijatelji slavil teden dni. Prav Sandra je šla po očetovi športni poti, a košarko je zamenjal študij. Dejan bi se rad naučil smučati, pri tem mu bo pomagal Jure Košir, ki mu je to že obljubil. Sicer pa Jure ni edini s smučarske scene, ki prijateljuje z Dejanom. Alberto Tomba je Dejanu čestital za 50. rojstni dan, ki ga je slavil 27. maja. »Spoznal sem ga na Snežni kraljici v Zagrebu, kjer sem skrbel za VIP-goste,« doda Jevtović še eno iz svojega bogatega repertoarja.