DELO OBSOJENCEV

Zaposlite lahko zapornika. Toliko vas bo stalo

Zapornike lahko zaposlijo pravne ali fizične osebe.
Fotografija: Delo za zaprte osebe v slovenskem zaporskem sistemu ni obvezno, je pa za zapornika priporočljivo, saj postanejo bolje opremljeni za vključitev v družbo po odpustu iz zapora. Fotografija je simbolična. FOTO: Mavric Pivk, Delo
Odpri galerijo
Delo za zaprte osebe v slovenskem zaporskem sistemu ni obvezno, je pa za zapornika priporočljivo, saj postanejo bolje opremljeni za vključitev v družbo po odpustu iz zapora. Fotografija je simbolična. FOTO: Mavric Pivk, Delo

LJUBLJANA – Pomanjkanje kadra nekateri iščejo tudi za zaporniškimi vrati. Obsojenci v Sloveniji tako ne delajo le znotraj zavoda (kuhinja, pekarna, vrtna opravila ...), temveč si lahko delo najdejo tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah (oziroma delo prej najde njih). Trenutno dela okoli 50 odstotkov obsojencev, ki so tudi dobili pozitivno zdravniško spričevalo.

Če obsojenec dela zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah, zavod predhodno sklene z delodajalcem pogodbo, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti. »Pogodba o delu obsojencev zunaj zavoda vsebuje zlasti opis dela, ki ga bodo obsojenci opravljali, višino plačila oziroma način obračunavanja opravljenega dela, delovni čas, način prevoza obsojencev na delo in z dela, plačilo stroškov zdravniškega pregleda zaradi ugotavljanja delovnih zmožnosti obsojenca, obveznosti glede varstva pri delu, način opravljanja nadzorstva pri delu nad obsojenci in obveščanje zavoda o kršitvi delovne discipline in drugih ugotovljenih nepravilnostih,« naštevajo pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks).

Primer dobre prakse

Zunanjih delodajalcev je več, gre za individualne dogovore, ki so pogodbeno urejeni. »Omenimo naj aktualen primer dobre prakse iz enega od naših zavodov, kjer je v načrtu zaposlitev dveh obsojencev v varstveno delovnem centru (VDC), v katerem so nameščene osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z gibalnimi težavami. Obsojenca bosta pri svojem delu spremljala gibalno ovirano osebo, ji nudila pomoč pri prehranjevanju, se z njo družila in opravljala podobna opravila,« pravijo v Ursiksu.

Od 47,5 evra do 226,7 evra

Pravilnik o plačilu za delo obsojencev določa, da je plačilo za delo obsojenca sestavljeno iz osnovnega plačila in dodatkov. Osnovno plačilo se določi na podlagi števila dejansko opravljenih delovnih ur, osnove za izračun plačila za delo obsojencev in količnikov, določenih s pravilnikom.

Količniki za določitev osnovnega plačila se razvrščajo v tarifne skupine glede na zahtevnost dela. FOTO: Uradni list
Količniki za določitev osnovnega plačila se razvrščajo v tarifne skupine glede na zahtevnost dela. FOTO: Uradni list

»Osnova za izračun plačila za delo obsojenca je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta kuhar IV, določenega s Kolektivno pogodbo za javni sektor, ki je v 14. plačnem razredu. Količniki za določitev osnovnega plačila se razvrščajo v tarifne skupine glede na zahtevnost dela. Na podlagi tarifnih skupin se za potrebe obračuna plačila obsojenca, ugotovi urna postavka tako, da se zmnožek količnika posamezne tarifne skupine in osnove za izračun plačila za delo obsojenca (glede na sistemizacijo delovnih mest v zaporu) deli z mesečnim številom rednih delovnih ur (174 ur),« pojasnjujejo v Ursiksu.

Višina mesečnega plačila za delo se je v lanskem letu gibala med 47,5 in 226,7 EUR. Obsojenec lahko za prizadevanje pri delu pri fizičnih in pravnih osebah zunaj zavoda prejme posebno denarno nagrado, ki v zgornjih zneskih ni upoštevana. Posebna nagrada, ki jo zagotovi zunanji delodajalec in s katero je mogoče dodatno stimulirati dobre delavce, se obsojencu lahko izplača na vsaka dva meseca dela.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije