Zaprli ceste do izletniških točk
Policisti že ustavljali voznike in preverjali, ali ostajajo v domači občini. Informacijska pooblaščenka o nadzoru telefonov: Epidemija ne sme biti razlog za ukinitev ustavnih pravic.
Odpri galerijo
Včeraj zjutraj smo se Slovenci zbudili v povsem novo realnost. Še vedno smo lahko zapustili stanovanje, se odpravili na sprehod, a le do meja lastne občine. V drugo občino gremo lahko le še denimo v službo, negovat družinske člane in v lekarno ali trgovino, če ju nimamo v svoji.
Po novem je treba pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezno uporabiti tudi zaščitno masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela, kot so šal, ruta ali podobne oblike zaščite, ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitne rokavice. Nakupi v trgovinah pa so med 8. in 10. uro rezervirani izključno za ranljive skupine, kot so invalidi, starejši in nosečnice.
Policisti so na nekaterih odsekih cest že včeraj budno spremljali upoštevanje strogih omejitev gibanja. Globe so za zdaj še v sprejemljivih mejah, med 42 in 417 evri. Po sprejetju zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo pa bo najnižja globa 400 evrov, najvišja pa kar 4000. »Četudi v zadnjem vladnem odloku posebno potrdilo ni predpisano, vam vseeno svetujemo, da imate ob sebi kar koli, kar dokazuje vaše trditve o nujnosti vaše poti v drugo občino. Tako boste olajšali delo policistom, sebi pa skrajšali postopek,« so vsem, ki se bodo podali v drugo občino, včeraj na twitterju svetovali na policiji.
Vsekakor še vedno velja, da je treba, če virus želimo zares zajeziti, ostati doma. Tega se dobro zavedajo tudi v slovenskih občinah, predvsem tistih turistično bolj obleganih. »Pri zagotavljanju spoštovanja ukrepov bodo na Bledu sodelovali policisti, redarji in dodatno tudi prostovoljci, ki so že evidentirani pri civilni zaščiti. Občina dodatnih omejevalnih ukrepov za zdaj ne bo sprejemala,« so včeraj sporočili z blejske občine. No, v občini Ig, ki je zaradi Krima in Iškega vintgarja zelo priljubljena med Ljubljančani, so že v nedeljo zaprli ceste, ki vodijo do tamkajšnjih izletniških točk.
»Že predprejšnjo soboto je bil živ obup. Ampak vseeno smo mislili, da bodo ljudje upoštevali ukrepe,« nam je razložil župan občine Ig Janez Cimperman in dodal, da zadnji vikend ni bilo nič bolje. »Ljudje so neposlušni, egoistični. Povsem razumljivo je, da ne morejo biti ves dan v blokih,« pravi in nadaljuje, da pa to še ne pomeni, da se potem lahko gnetejo v Iškem vintgarju. Ob nedeljski zapori cest so imeli opraviti celo z dnevnimi turisti, ki te prepovedi niso upoštevali. Pri zapori, ki pelje proti Kureščku, so morali poklicati celo policijo. Tovrstne zapore cest domačini po Cimpermanovih besedah povsem podpirajo. To, da so z najnovejšim odlokom tudi župani dobili določena pooblastila, se mu zdi zelo dobro: »Prav župani poznamo teren, ljudi in točno vemo, kjer so težave.«
Od nedelje po državi odmevajo dodatna pooblastila slovenski policiji, navedena v prej omenjenem zakonu. Policisti bodo tako lahko, če bo zakon sprejet v predlagani obliki, po 103. členu zakona za namen zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19 uporabljati pooblastila iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije. Med drugim zbiranje obvestil, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota ter vstop v tuje stanovanje in druge prostore. Če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja z odločbo odrejenih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, smejo, kot piše v 104. členu, brez odredbe sodišča od operaterjev mobilnih omrežij pridobivati podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva osebe, na katero se ukrep nanaša. A le če se ta oseba s tem strinja. Če se ne, pa pristojni organ v odločbi v okviru svojih zakonskih pristojnosti določi način izvajanja odrejenega ukrepa.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je včeraj pojasnila, da že zdaj veljavne določbe zakona o nalezljivih boleznih dajejo možnost, da se osebni podatki tiste osebe, ki ji je treba zavarovati življenje, že zdaj obdelujejo, če ni druge pravne podlage. »Pravna podlaga, ki je bila zdaj vzpostavljena, je, da se lahko pridobijo osebni podatki, pa tudi lokacija osebe, ki ji je bila odrejena karantena, če bi ta oseba lahko ogrozila življenje drugih oseb. Gre za tiste, ki imajo odločbo, da morajo biti v karanteni, traja pa samo tako dolgo, kolikor traja odločba karantene. Nikakor ne sme trajati dlje.«
Urad Informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je včeraj v državni zbor poslal mnenje, v katerem zakonodajalca poziva, »da členov 103 in 104 zakona o interventnih ukrepih v predlagani obliki ne podpre«. »Razumemo nujnost ukrepov v nastali izredni situaciji epidemije, vendar ta hkrati ne sme postati izgovor za ukinitev Ustave RS in temeljnih pravic, ki jih ta določa. Vsekakor bi se o navedenem predlogu predlagatelj in zakonodajalec nujno morala posvetovati tudi z Varuhom človekovih pravic,« je zapisala Prelesnikova.
Pooblastilo iz člena 103 po mnenju informacijske pooblaščenke pomeni dejansko širitev pooblastil policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije, in v praksi pomeni vzpostavitev policijske države. »Pooblastilo za sledenje posameznikom iz člena 104 pomeni resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami člena 37 Ustave RS, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo,« še opozori informacijska pooblaščenka. Dodatno vzbuja skrb, kot še doda, poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika.
»Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje.« Prelesnikova še poudarja, da je sprejemanje ukrepov, kot jih predvidevata omenjena člena, neprimerno obravnavati v istem zakonu, kot se obravnavajo ekonomske spodbude in ukrepi za blažitev posledic epidemije na gospodarstvo, »in tako z všečnostjo in nujnostjo sprejema slednjih omejiti čas in zmožnosti za kritičen odziv in doseganje družbenega konsenza glede posegov v pravice državljanov in prebivalcev Slovenije, ki izhajajo iz novih pooblastil policiji«.
Na slovenskih cestah, ki so te dni seveda precej prazne, bi lahko v kratkem že zabrneli stroji. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se namreč zavzema za pospešeno obnovo in izvajanje že sprejetih investicij. »To je velika priložnost, da se pospeši dela oziroma za dela brez prometnih zamaškov,« je povedal. »S predsednikom uprave Darsa Tomažem Vidicem sva se strinjala, da se gradbena dela pospeši,« je dejal Vrtovec in dodal, da Dars dela in je zadnji konec tedna opravljal dela na ljubljanski severni obvoznici proti Gorenjski. Priporočilo o delih velja tudi za DRI in preostale projekte, za katere so gradbinci že izbrani.
Na ministrstvu razmišljajo o obdobju, ko bodo omejevalni ukrepi postopoma nehali veljati oziroma ko bo, kot je dejal Vrtovec, »treba zavihati rokave in zagnati gospodarstvo«.
Minuli konec tedna, ko so travmatologi opozarjali na neprevidnost sodržavljanov, se je zgodilo 76 prometnih nesreč, med katerimi sta se dve končali s smrtnim izidom, tri s hudo poškodbo in 12 z lahko. Zdravstveni delavci so oskrbeli tudi tri težje telesne poškodbe in 17 lažjih. AVP in policija sta Slovence včeraj pozvala k solidarnosti do zdravstvenih delavcev: »Vsi, ki se bodo odpravili na neodložljivo pot, naj dosledno spoštujejo prometne predpise in se dodatno ne izpostavljajo tveganju in nevarnostim v prometu.« Pozvali so tudi k spoštovanju sprejetih odlokov o prepovedi gibanja in zbiranja. Tako AVP kot policija posebej omenjata še problematiko neuporabe varnostnega pasu, saj sta med umrlimi v prometnih nesrečah le dva voznika od desetih uporabljala varnostni pas. Ju. P.
Ob mirovanju javnega potniškega prometa se je izkazalo, kako je pomemben za delovanje države. »Zato bodo investicije kot temeljno vodilo modernizacije javnega potniškega prometa nujne,« je poudaril.
»Ta ukrep se mi zdi zelo grozen. Ne vem, kako bodo to zdržali ljudje v majhnih občinah,« na vse skupaj pravi naš bralec Stanko iz Ljubljane. Dodaja, da te omejitve seveda razume in podpira, a se mu zdijo hkrati zelo stroge, saj so s tem zelo omejene ustavne človekove svoboščine: »Zdaj ne smemo prosto potovati po Sloveniji.«
Po novem je treba pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezno uporabiti tudi zaščitno masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela, kot so šal, ruta ali podobne oblike zaščite, ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitne rokavice. Nakupi v trgovinah pa so med 8. in 10. uro rezervirani izključno za ranljive skupine, kot so invalidi, starejši in nosečnice.
Nič več v Iški vintgar
Policisti so na nekaterih odsekih cest že včeraj budno spremljali upoštevanje strogih omejitev gibanja. Globe so za zdaj še v sprejemljivih mejah, med 42 in 417 evri. Po sprejetju zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo pa bo najnižja globa 400 evrov, najvišja pa kar 4000. »Četudi v zadnjem vladnem odloku posebno potrdilo ni predpisano, vam vseeno svetujemo, da imate ob sebi kar koli, kar dokazuje vaše trditve o nujnosti vaše poti v drugo občino. Tako boste olajšali delo policistom, sebi pa skrajšali postopek,« so vsem, ki se bodo podali v drugo občino, včeraj na twitterju svetovali na policiji.
Informacije o včeraj ugotovljenih kršitvah do konca redakcije še niso bile znane, je pa policija razpolagala s podatki za soboto. Med 8. in 18. uro so na več kot 2000 lokacijah opravili poostreni nadzor nad izvajanjem odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in izrekli 112 opozoril ter 90 predlogov na zdravstveni inšpektorat. Od tega je bilo 106 kršitev odloka ugotovljenih na podlagi lastne dejavnosti policije, prejeli pa so še 99 prijav občanov.
Vsekakor še vedno velja, da je treba, če virus želimo zares zajeziti, ostati doma. Tega se dobro zavedajo tudi v slovenskih občinah, predvsem tistih turistično bolj obleganih. »Pri zagotavljanju spoštovanja ukrepov bodo na Bledu sodelovali policisti, redarji in dodatno tudi prostovoljci, ki so že evidentirani pri civilni zaščiti. Občina dodatnih omejevalnih ukrepov za zdaj ne bo sprejemala,« so včeraj sporočili z blejske občine. No, v občini Ig, ki je zaradi Krima in Iškega vintgarja zelo priljubljena med Ljubljančani, so že v nedeljo zaprli ceste, ki vodijo do tamkajšnjih izletniških točk.
Na podlagi nedavno sprejetega zakona, ki pri obvladovanju epidemije koronavirusa omogoča začasni ali predčasni odpust zapornikov, je bila do zdaj kazen začasno prekinjena 68 zapornikom, 15 pa jih je bilo izpuščenih predčasno, je povedala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Pri vseh je bil narejen varnostni pregled, je dodala.
»Že predprejšnjo soboto je bil živ obup. Ampak vseeno smo mislili, da bodo ljudje upoštevali ukrepe,« nam je razložil župan občine Ig Janez Cimperman in dodal, da zadnji vikend ni bilo nič bolje. »Ljudje so neposlušni, egoistični. Povsem razumljivo je, da ne morejo biti ves dan v blokih,« pravi in nadaljuje, da pa to še ne pomeni, da se potem lahko gnetejo v Iškem vintgarju. Ob nedeljski zapori cest so imeli opraviti celo z dnevnimi turisti, ki te prepovedi niso upoštevali. Pri zapori, ki pelje proti Kureščku, so morali poklicati celo policijo. Tovrstne zapore cest domačini po Cimpermanovih besedah povsem podpirajo. To, da so z najnovejšim odlokom tudi župani dobili določena pooblastila, se mu zdi zelo dobro: »Prav župani poznamo teren, ljudi in točno vemo, kjer so težave.«
Posameznikom bi sledili prek telefona
Od nedelje po državi odmevajo dodatna pooblastila slovenski policiji, navedena v prej omenjenem zakonu. Policisti bodo tako lahko, če bo zakon sprejet v predlagani obliki, po 103. členu zakona za namen zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19 uporabljati pooblastila iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije. Med drugim zbiranje obvestil, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota ter vstop v tuje stanovanje in druge prostore. Če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja z odločbo odrejenih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, smejo, kot piše v 104. členu, brez odredbe sodišča od operaterjev mobilnih omrežij pridobivati podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva osebe, na katero se ukrep nanaša. A le če se ta oseba s tem strinja. Če se ne, pa pristojni organ v odločbi v okviru svojih zakonskih pristojnosti določi način izvajanja odrejenega ukrepa.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je včeraj pojasnila, da že zdaj veljavne določbe zakona o nalezljivih boleznih dajejo možnost, da se osebni podatki tiste osebe, ki ji je treba zavarovati življenje, že zdaj obdelujejo, če ni druge pravne podlage. »Pravna podlaga, ki je bila zdaj vzpostavljena, je, da se lahko pridobijo osebni podatki, pa tudi lokacija osebe, ki ji je bila odrejena karantena, če bi ta oseba lahko ogrozila življenje drugih oseb. Gre za tiste, ki imajo odločbo, da morajo biti v karanteni, traja pa samo tako dolgo, kolikor traja odločba karantene. Nikakor ne sme trajati dlje.«
V nedeljo so našteli 26 okužb z novim koronavirusom, skupaj je v Sloveniji tako potrjenih 756 primerov. Hospitaliziranih je 115 bolnikov s koronavirusno boleznijo, 28 jih zdravijo na intenzivni negi. V zadnjem dnevu pa niso zabeležili nobene nove smrti bolnikov s potrjeno okužbo. Doslej jih je umrlo 11.
Urad Informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je včeraj v državni zbor poslal mnenje, v katerem zakonodajalca poziva, »da členov 103 in 104 zakona o interventnih ukrepih v predlagani obliki ne podpre«. »Razumemo nujnost ukrepov v nastali izredni situaciji epidemije, vendar ta hkrati ne sme postati izgovor za ukinitev Ustave RS in temeljnih pravic, ki jih ta določa. Vsekakor bi se o navedenem predlogu predlagatelj in zakonodajalec nujno morala posvetovati tudi z Varuhom človekovih pravic,« je zapisala Prelesnikova.
Pooblastilo iz člena 103 po mnenju informacijske pooblaščenke pomeni dejansko širitev pooblastil policistov do te mere, da lahko zajamejo potencialno celotno prebivalstvo Republike Slovenije, in v praksi pomeni vzpostavitev policijske države. »Pooblastilo za sledenje posameznikom iz člena 104 pomeni resen poseg v temeljno ustavno pravico posameznikov do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov v nasprotju z določbami člena 37 Ustave RS, ki za tak poseg zahteva sodno odredbo,« še opozori informacijska pooblaščenka. Dodatno vzbuja skrb, kot še doda, poskus predlagatelja, da tak poseg opraviči s pridobivanjem soglasja posameznika.
»Že sama vsebina soglasja, ki de facto izključuje možnost preklica soglasja in vsebuje številne obveznosti in prepovedi za prizadetega posameznika, kaže na to, da gre za pravno zlorabo pojma soglasje.« Prelesnikova še poudarja, da je sprejemanje ukrepov, kot jih predvidevata omenjena člena, neprimerno obravnavati v istem zakonu, kot se obravnavajo ekonomske spodbude in ukrepi za blažitev posledic epidemije na gospodarstvo, »in tako z všečnostjo in nujnostjo sprejema slednjih omejiti čas in zmožnosti za kritičen odziv in doseganje družbenega konsenza glede posegov v pravice državljanov in prebivalcev Slovenije, ki izhajajo iz novih pooblastil policiji«.
Na cestah bodo zavihali rokave
Na slovenskih cestah, ki so te dni seveda precej prazne, bi lahko v kratkem že zabrneli stroji. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se namreč zavzema za pospešeno obnovo in izvajanje že sprejetih investicij. »To je velika priložnost, da se pospeši dela oziroma za dela brez prometnih zamaškov,« je povedal. »S predsednikom uprave Darsa Tomažem Vidicem sva se strinjala, da se gradbena dela pospeši,« je dejal Vrtovec in dodal, da Dars dela in je zadnji konec tedna opravljal dela na ljubljanski severni obvoznici proti Gorenjski. Priporočilo o delih velja tudi za DRI in preostale projekte, za katere so gradbinci že izbrani.
Na ministrstvu razmišljajo o obdobju, ko bodo omejevalni ukrepi postopoma nehali veljati oziroma ko bo, kot je dejal Vrtovec, »treba zavihati rokave in zagnati gospodarstvo«.
Minuli konec tedna, ko so travmatologi opozarjali na neprevidnost sodržavljanov, se je zgodilo 76 prometnih nesreč, med katerimi sta se dve končali s smrtnim izidom, tri s hudo poškodbo in 12 z lahko. Zdravstveni delavci so oskrbeli tudi tri težje telesne poškodbe in 17 lažjih. AVP in policija sta Slovence včeraj pozvala k solidarnosti do zdravstvenih delavcev: »Vsi, ki se bodo odpravili na neodložljivo pot, naj dosledno spoštujejo prometne predpise in se dodatno ne izpostavljajo tveganju in nevarnostim v prometu.« Pozvali so tudi k spoštovanju sprejetih odlokov o prepovedi gibanja in zbiranja. Tako AVP kot policija posebej omenjata še problematiko neuporabe varnostnega pasu, saj sta med umrlimi v prometnih nesrečah le dva voznika od desetih uporabljala varnostni pas. Ju. P.
Ob mirovanju javnega potniškega prometa se je izkazalo, kako je pomemben za delovanje države. »Zato bodo investicije kot temeljno vodilo modernizacije javnega potniškega prometa nujne,« je poudaril.