Zapuščene živali so dobile sodobnejše zavetje (FOTO)

V prazničnem decembru si v Zavetišču za zapuščene živali na Gmajnicah na ljubljanskem Viču ne bi mogli želeti lepšega darila, kot je odprtje novih prostorov. Na slovesnem odprtju je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković sodelavcem zavetišča simbolično izročil ključe. S tem je Ljubljana postavila nov mejnik v slovenski zgodovini zavetiške dejavnosti, novo zavetišče z dejavnostjo kot celoto pa je pomemben odsev kulture prestolnice.

Od odprtju so se zbrali tudi predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti, ki deluje na področju zavetišč. V družbi najdejavnejše prostovoljke zavetišča, Vide Kološa, in Hrusta, varovanca z najdaljšim stažem, so si ogledali nove prostore.

»Zavetišče, ki je doslej pokrivalo četrtino slovenskih potreb, bo v novih prostorih poleg povečanega obsega dejavnosti lahko ponudilo tudi nove storitve,« je povedala Barbara Mihelič, direktorica Živalskega vrta Ljubljana, ki ima pod svojem okriljem osrednje ljubljansko zavetišče za živali. »Novi prostori za zunanje sodelavce so ena največjih dodanih vrednosti, saj bodo omogočali številne nove priložnosti za izobraževanje, izvajanje strokovne prakse bodočih kadrov, predavanja, druženje in dejavnosti, s katerimi želijo prispevati k ozaveščanju in čim širši vključenosti družbe v delo in delovanje Zavetišča Ljubljana.«

K temu so jim že prve dni priskočili na pomoč številni pokrovitelji. TAM-TAM, specialisti za mestne plakate, so jim namenili stojalo in že začeli aktivno ozaveščati za zmanjšano uporabo pirotehnike v prazničnih dneh. Družba Krka se je aktivno vključila v skrb za preventivo prebivalcev zavetišča in ozaveščanje na področju preventive hišnih živali. Veterinarska postaja Ljubljana bo še naprej pomagala pri zagotavljanju nadstandardnih operacij, Opel Slovenija pa je za potrebe zavetišča in Živalskega vrta Ljubljana javnemu zavodu podaril že tretji avto, tokrat novega comba. Opel aktivno širi tudi svojo dejavnost v preventivi na področju živali. Poleg podpore akciji Petarde? Ne, hvala! so se odločili za ozaveščanje v zvezi z varnim prevažanjem živali, kot prvi v Sloveniji pa so ponudili tudi do psov prijazne salone.

Miheličeva je posebno priznanje izrekla Ljubljančanom: »Ponosna sem, da lahko delam v mestu, kjer so ljudje tako naklonjeni živalim in tako vključeni v delo zavetišča. Če drži Gandijeva misel, da se kultura nekega naroda meri po odnosu do živali, potem Ljubljana danes ni le kandidatka za evropsko prestolnico kulture, ampak zmagovalka.«

Vodja Zavetišča Ljubljana Marko Oman je dejal, da bo zdaj lahko njihovo delo še bolj usmerjeno v preventivo: »Naš cilj je ozavestiti družbo, da bomo vsi skrbni do živali in odgovorni do življenja. Dela je še veliko, vse dotlej, dokler ne bo ozaveščen slehernik, da živali niso predmet, nepremišljeno darilo, da so živa in čuteča bitja, marsikdaj naši družabniki, ki jim človeštvo ne nazadnje marsikaj dolguje.«

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je bilo kot prvo v Sloveniji ustanovljeno na svetovni dan živali 4. oktobra 2002. Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana za lastne potrebe oskrbe zapuščenih hišnih živali, predvsem psov in mačk. Mesto Ljubljana je kmalu z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt dalo zavetišče v upravljanje Živalskemu vrtu.
Čeprav v neprimerljivo skromnejših razmerah kot danes je Zavetišče Ljubljana vsako leto sprejelo in oskrbelo več kot 2000 zapuščenih živali, kar je četrtina vseh v Sloveniji. V sedemnajstih letih so jih oskrbeli že več kot 32.000. Skrbnikom so vrnili več kot 5000 izgubljenih, več kot 10.000 živalim so poiskali nov dom. Oskrbeli in v okolje so vrnili tudi več kot 11.000 prostoživečih mačk.

Leta 2002 preurejeni in pozneje večkrat adaptirani prostori niso izpolnjevali zahtev sodobnih standardov predvsem z vidika preprečevanja širjenja kužnih bolezni. Primanjkovalo je zmogljivosti za številne zapuščene mačke, predvsem mačje mladiče, saj je ob ustanovitvi kazalo, da so glavni problem zapuščenih psi, danes pa so največji izziv zapuščene ali prosto živeče mačke.
Konec leta 2010 se je začela priprava prve ideje novega zavetišča, ki je bila predstavljena na seji kolegija župana MOL januarja 2011. Ideja o novem zavetišču je bila sprejeta in pod vodstvom podžupana prof. Koželja so pristopili k pripravi programskega projekta, ki je bil javnosti prvič predstavljen ob desetletnici ustanovitve zavetišča, na dan živali 4. oktobra 2012.

Gradnja zavetišča poteka v dveh fazah, druga faza bo končana junija 2020, pomembno pa je, da imajo že zdaj na voljo dovolj prostora za širitev. Nekdanja površina objektov v uporabi je bila okrog 1100 kvadratnih metrov, zavetišče je še nedavno uporabljalo tretjino razpoložljivega zemljišča. Na drugem delu so stali propadajoči objekti nekdanje farme, ki so že porušeni in območje zatravljeno. S tem je zavetišče pridobilo več kot 15.000 kvadratnih metrov površin za gradnjo novega zavetišča. Skupna površina novih objektov v prvi fazi znaša 2200 kvadratnih metrov, končna površina vseh objektov pa bo znašala 3500 kvadratnih metrov.