Zaradi poplav manj denarja za obrambo

Zaradi lanskih poplav se je v Sloveniji delež BDP v obrambna vlaganja znižal, a nominalno se izdatki vendarle večajo. »Vsi naši ključni projekti ostajajo v načrtih,« je v Bruslju zatrdil minister za obrambo Marjan Šarec.

Tako naj bi Slovenija leta 2030 (pet let prej od prejšnjih načrtov) dosegla cilj vlaganja v višini 2 odstotkov BDP v obrambo. Letos bo po projekcijah šele pri 1,31 odstotka. Med večjimi projekti v okviru zavez je že dolgo vzpostavitev bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona. Že dolgo se čaka na nakup osemkolesnikov. »Boljša ko je odvračalna drža, manjša je verjetnost za napad oziroma ozemeljske težnje,« je Šarec opisal širše zavedanje o pomenu vlaganj.

Zasedanje Natovih obrambnih ministrov so spremljale polemike o izjavah Donalda Trumpa o evropskih državah, ki da ne plačujejo dovolj za obrambo.

»Slovenija mora predvsem opraviti svojo nalogo, biti pripravljena na zaščito prebivalstva in ozemlja,« je dejal Šarec. Zato da bi morali nadaljevati posodabljanje Slovenske vojske, spremeniti pristop pri pridobivanju kadrov in bolje vključiti vojsko v širšo družbo. Če bi vse to naredili, »ne bo pomembno, kaj kdo v tujini izjavlja«.

Natovi ministri

Na vprašanje, ali bi morali z novim položajem v Evropi spet vpeljati določeno obliko služenja vojaškega roka, kot razmišlja vse več držav, tudi Hrvaška, je minister odgovoril, da je še prezgodaj za govorjenje o tem. Razprava se je sicer že začela, predvsem strokovna, toda v Sloveniji bi morali najprej zagotoviti dovolj kadra v profesionalni vojski. V vojski so imeli lani prvič po letu 2010 več kot 300 novih zaposlitev. Težave pri služenju vojske bi bile, da ni več na razpolago prostorov v vojašnicah.

Natovi ministri so obravnavali nove obrambne načrte, ki so prilagojeni položaju, kot je nastal z delovanjem Rusije. Da bodo načrti delovali, morajo države vlagati v obrambo, je ocenil generalni sekretar Jens Stoltenberg. Napredek je v njegovih očeh zgodovinski, saj je že 18 držav doseglo dvoodstotni cilj. Evropske zaveznice naj bi letos skupno vložile 380 milijard dolarjev. Težja tema za Nato je povečanje proizvodnje streliva, tako za polnjenje skladišč kot za podporo Ukrajini. Skupina Natovih držav je Kijevu obljubila milijon brezpilotnih letal.

Čeprav je varnostno okolje zahtevnejše, v Natu ne vidijo neposredne grožnje.