Zaradi poplav tretjina manj divjadi: lovci menijo, da bi se moral odstrel po katastrofi zmanjšati (FOTO)
V ujmah, neurjih, poplavah ter tornadu letošnjega poletja niso trpeli le ljudje in domače živali, ampak tudi tiste prostoživeče v naših gozdovih, ki obdajajo prizadeta območja. »Podrobnejših zbirnih informacij glede stanja divjadi po katastrofalnih poplavah v prejšnjem tednu še ni. Ponekod se reke in potoki še niso v celoti vrnili v svoje struge. Tudi gozdovi zaradi poplav in plazov na nekaterih območjih niso prehodni,« stanje opisuje Urša Kmetec iz Lovske zveze Slovenije.
V resnici tudi vsi lovci nimajo časa za gozdove: »Lovci na prizadetih območjih sedaj po večini sanirajo nastalo škodo ali pomagajo drugim; aktivnosti v lovišču tako še niso prišle na vrsto.« Edini, ki jim je uspelo oceniti nastale razmere, pa so bili v članicah Zveze lovskih družin Prlekije. »Prve ocene kažejo, da bodo znotraj poplavnih nasipov izgube srnjadi in male divjadi zelo velike. Predvideva se, da je veliko divjadi odnesla voda. Šele jeseni se bo videlo realno stanje,« navaja Kmetec. Povečan pogin divjadi so zaznali v Lovski družini Apače, LD Gornja Radgona in LD Radenci.
Več informacij o prvih evidentiranih izgubah je podal tajnik Zveze lovskih družin Prlekije in tajnik Lovske družine Apače Andrej Rugole, ki opisuje katastrofo po julijskih močnih neurjih: »Ruvalo in podiralo je drevesa. To je vse po gozdovih razmetano, drevesje, veje. Nato pa poplave, to se je zdaj vse zabilo. Tam notri se je divjad ujela in poginila.« Ko je Mura imela rekordni pretok, pa jih je tudi odneslo, doda Rugole. »Gre predvsem za srnjad in malo divjad, se pravi poljski zajec in fazan.«
Gre predvsem za srnjad in malo divjad, se pravi poljski zajec in fazan.
Našli so že kadavre, večina srnjadi znotraj nasipa na Muri je poplavljena: »To nas bo oviralo pri opravljanju lovskega poslanstva, ker divjadi ni, pa tudi finančno smo prizadeti.« Po drugi strani pa je Mura na suho pometala ribe: »Ogromno je rib v kotanjah in luknjah, kolikor hočeš. Razpadajo in grozno smrdi, ko greš po gozdu.«
Po mnenju lovcev bi se moral odstrel po katastrofi zmanjšati in ne ostati enak.
Sicer pa se je trenutno zelo nevarno sploh odpraviti v gozd: »Po 300, 400 hektarjev je podrtega, eno drevo leži čez drugo. Džungla.« Doda, da se gozdarji komaj prebijajo skozi razdejana območja: »Komaj pol cest so rešili, kaj šele, da bi prišli v gozd.«
Predsednik Zveze lovskih družin Prlekije Milan Kolarič, ki je tudi starešina LD Gornja Radgona, poudarja, da gre za tragedijo velikih razsežnosti: »Ogromno mladih, poležanih srn je poginilo v neurju, pa tudi starejši srnjaki. V prleški zvezi ocenjujemo, da je številčnost divjadi zaradi tega velikega neurja, ki je uničilo vse, za od 30 do 35 odstotkov zmanjšana.« Dodaja, da je pri fazanih odstotek enak, pri zajcih pa med 30 in 40 odstotkov, zato »pozivamo zavod za gozdove in območno združenje upravljavcev lovišč, da to upoštevajo v planu odvzema«. Po mnenju lovcev bi se moral odstrel zmanjšati in ne ostati enak, saj so že izgubili od 30 do 35 odstotkov.
Pomurski lovec še črnogledo napove, da se bodo z velikimi izgubami najbrž kmalu soočili tudi na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, ko bo tudi tam prišel čas, da se človek ozre po divjini.
40 odstotkov manj je zajcev.
