Zaradi poročanja Slovenskih novic Nika Kovač zdaj od Goloba zahteva tole
V torek so v časniku Delo in v Slovenskih novicah opozorili na sodbo Vrhovnega sodišča, v kateri je jezikovna dvojina igrala veliko vlogo pri kaznovanju storilcev enega najbolj zavržnih kaznivih dejanj – spolnega nasilja iz 171. člena Kazenskega zakonika.
Vrhovno sodišče je v razsodbi zato, ker je šlo »le« za dva storilca spolnega napada in ne tri storilce oziroma »več oseb« kot to zahteva črka zakona, razkrilo problem v zapisu zakonske določbe, ki je omogočila, da sta bila moška, ki sta spolno napadla dekle, namesto na zaporno obsojena na pogojno kazen.
Nika Kovač zahteva, da vlada takoj ukrepa
»Škode, ker storilca ne bosta deležna pravične kazni, se ne da popraviti. Kar pa se lahko naredi in kar se mora narediti je, da se poskrbi, da se taka krivica ne bo ponovila nikomur več. Zato mora vlada nemudoma ukrepati.« je ob tem poudarila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec.
Maščevalna pornografija
Ko se pokažejo tako očitne in nerazumne določbe, moramo kot družba nemudoma reagirati, to pa morajo storiti tudi ljudje na pozicijah moči. Vlado in pristojne organe zato v Inštitutu 8. marec pozivajo, da to pomanjkljivost zakonodaje brez odlašanja odpravijo ter tako zagotovijo zaščito žrtev spolnega nasilja.
Spolni napad se je zgodil avgusta 2017 v avtokampu Lucija. Fantje na fantovščini so ves dan razgrajali, ogovarjali dekleta, kričali, se obnašali vulgarno, srečanje, ki se je spremenilo v nočno moro, pa je doživela ena od deklet, ki je pozno zvečer odšla na stranišče, in naletela na trojico napadalcev. Ko se je osvobodila, je odšla do svoje družbe, kasneje pa spolni napad prijavila varnostnikom. Višje sodišče je ob tem opozorilo, da je »več oseb zaporedoma« množinska oblika, zato se dveh storilcev ne sme kaznovati v tako imenovani kvalificirani obliki, in kazen je postala pogojna (s preizkusno dobo dveh let). Na pravnomočno sodbo je tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti in med drugim opozorilo na nedoslednosti glede definicije več oseb.
V Inštitutu 8. marec pozdravljajo, da na ministrstvu za pravosodje menijo, da je glede na sodbo »vsekakor na mestu razmislek o pripravi ustrezne spremembe kazenskega zakonika«. Ob tem pa opozarjajo, da odprtih še več drugih vprašanj. Izpostavljajo šesti odstavek 143. člena KZ-1, ki kriminalizira t.i. maščevalno pornografijo. V členu je uporabljena zgolj množinska oblika: »Kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.« kar bi glede na sodbo Vrhovnega sodišča lahko pomenilo, da objava enega ali dveh posnetkov ni kazniva.
Prav tako pa je potrebna hitrejša razprava o popravkih 173.a člena, ki kaznuje pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. Na potrebo po tem je nedavno opozoril primer, ko tožilstvo ni imelo podlage za ovadbo zoper zdaj že nekdanjega župana Dornave.
