Žarek upanja za najmanjše lastovke pri nas
»Se še spomnite, kako so lanske poplave čez noč uničile največjo kolonijo breguljk v Sloveniji, ki je štela kar 1300 parov?« je zapisal varstveni ornitolog Matej Gamser iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, skrajšano Dopps. In prav v tem društvu so potem že spomladi zavihali rokave, pred sabo pa imeli cilj, da bodo breguljke ponovno gnezdile ob Savi v Sneberjah.
1300 PAROV je štela kolonija.
Akcija je bila uspešna
In res: v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana so že kmalu uredili peščene brežine za gnezdenje naše najmanjše vrste lastovk. »Spomladi, torej še preden so se breguljke vrnile iz svojih prezimovališč, smo si podrobno ogledali stanje brežin ob Savi v Sneberjah in že takoj nam je postalo jasno, da je območje izgubilo potencial za rekordne številke, kakršnim smo bili priča še v lanskem letu. Tudi letos smo jim morali urediti navpične peščene stene za gnezdenje, in sicer v upanju, da jih prepoznajo kot primerne za gnezditev in se vrnejo k nam v čim večjem številu. Po končani ureditvi smo lahko zato samo še čakali, ali bo naš trud poplačan ali ne bo.«
Med gnezdilno sezono so potem budno spremljali, koliko breguljk se je vrnilo. Že prvi obisk kolonije v maju je prinesel žarek upanja, saj so nad Savo, v bližini urejene peščene stene, lahko opazovali številne breguljke. In nekatere so že začele kopati gnezdilne rove. Že ob prvem obisku so jih našteli 250.
Četudi nastanejo s pomočjo človeka, jih takoj prepoznajo kot primerne za gnezdenje.
Monitoring kolonije so zato izvedli še večkrat, in vsakič je število gnezdilnih rovov zraslo, dokler se ni ustavilo pri številki 600. »Družbo so jim delali tudi posamezni, a toliko bolj barviti čebelarji. Naravovarstvena akcija je bila ponovno uspešna nad vsemi pričakovanji!« je dodal Gamser.
Da ne bi izumrle
Kot vse kaže, so tovrstne naravovarstvene akcije za breguljke ključnega pomena. Navpične peščene brežine, četudi nastanejo s pomočjo človeka, takoj prepoznajo kot primerne za gnezdenje, kar ornitologe niti ne preseneča, saj vrsta doživlja, kot pravijo, hudo stanovanjsko krizo. V naravnem rečnem koritu pa vodna sila potem sama dolgoročno poskrbi za obilje primernih gnezdišč – strmih peščenih brežin. »A kaj ko naše reke zaradi regulacije izgubljajo naravno rečno dinamiko, in ker nove navpične brežine le redko nastanejo, postajajo breguljke vse bolj ogrožene,« je nadaljeval Gamser.
Ker nove navpične brežine le redko nastanejo, postajajo breguljke vse bolj ogrožene.
»Skoraj vse znane kolonije breguljk ob rekah v Sloveniji so postale popolnoma odvisne od vsakoletnih izvajanj naravovarstvenih akcij članov Doppsa. Vsakršna podpora in posluh pri izvajanju tovrstnih akcij sta zato še kako dobrodošla: če tega ne bo, bodo breguljke na naših rekah – izumrle.
Gnezdijo v peščenih brežinah
Poplave niso prizadele zgolj ljudi, temveč tudi živali, ki so prilagojene na življenje ob reki, takšne so med drugimi breguljke, znane tudi kot peščene lastovke, ki živijo v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Med vsemi lastovkami so najbolj vezane na vodo. Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Ta pa ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah tako skoraj ni več. Prostovoljci Doppsa vsako leto umetno vzdržujejo več 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke pri nas izumrle. Z njihovega stališča je občasno velik vodostaj, ki gloda in čisti bregove, pravzaprav nujen za njihov obstoj. A v pravem letnem času, ko so lastovke v Afriki.
