Zasebna detektivka: Grozili so mi in me zasledovali

Opravljate poklic, ki zahteva celega človeka, 24 ur na dan … Kako to vpliva na vaše vsakdanje življenje?

Če želiš biti res uspešen, moraš v delo vložiti veliko energije. Če nekdo pričakuje, da bo v osmih urah učinkovitega dela na dan razvil uspešno zgodbo, je to za moje pojme nemogoče. Popolnoma se moraš predati temu cilju. Je pa, kar opravljam, zame nekakšno poslanstvo. Seveda pa je treba skrbeti za ravnotežje. Po eni strani se trošiš, vlagaš energijo v razvoj, po drugi strani moraš imeti nekaj, kar te polni, sprošča in ti daje energijo. Bistveno je, da sam sebe dobro spoznaš in si avtentičen. To je bistvo uspeha, razvoja, življenja.

Na kateri točki ste ugotovili, kako pomembno je to ravnotežje?
Pred kratkim. Navajena sem napornega urnika, vendar se mi je lani in letos zdravje začelo vidno krhati. Poznalo se je, da imam res ogromno dela. Morala sem ustaviti konje in zdravnica mi je rekla, da če zdaj ne bom nehala oziroma ne bom dala v nižjo prestavo, bo naslednji korak samo še to, da me bodo spakirali in odpeljali v bolnico.

Izgorelost je torej dosegla vrhunec? Kako se je to pokazalo?
Enostavno nisem zmogla več. En dan sem bila še v pogonu, z veseljem delala, imela sto idej, naslednji dan pa sem padla dol in se nisem mogla niti dotakniti dela. V postelji sicer nisem obležala, ampak zmanjkalo mi je volje do vsega, kar je popolnoma neznačilno zame.

Kako pa ste se lotili borbe z izgorelostjo?

Kot sem omenila že zgoraj, je pomembna uravnoteženost. Če intenzivno delaš, moraš tudi intenzivno počivati. Jaz tega nisem upoštevala, delo sem si nosila domov, delala še vsak dan pozno v noč, tako med tednom kot vikendi. Zdaj si veliko več časa vzamem za družino in prijatelje, meditiram, berem in hodim v naravo.

Kaj je pri vašem delu najbolj naporno? Kaj vas najbolj izčrpa?
Vsak primer posebej je naporen. Zagotovo pa najbolj to, da imamo vedno hkrati odprtih od 20 do 30 primerov in da moraš stalno skrbeti, da vse poteka brezhibno, da lovimo roke, ki so praviloma precej kratki. Naši primeri so takšni, da morajo biti rešeni takoj, jutri, če bi se dalo, že včeraj. To je zelo stresno.

Rečete kakšni stranki tudi ne?
Večkrat, ker vidimo, da ima nerealna pričakovanja. Recimo, da si eden od zakoncev zamisli, da bi mi 14 dni prisluškovali njegovi ženi oziroma možu. To je popolnoma nezakonito. Večina ljudi žal še vedno misli, da detektivi pri svojem delu ne izbiramo sredstev, vendar je ravno obratno, saj smo strogo zavezani zakonu.

Če se vrneva k izgorelosti. Vas je kaj izučilo? Zdaj kaj bolj pazite nase?

Gotovo bolj, naučila pa sem se delo razporejati tudi na druge. Za ljudi, ki smo deloholiki, je past, da misliš, da lahko vse sam najboljše narediš in da ostali tega ne bodo zmogli tako dobro. Velik izziv je spustiti stvari od sebe, sem pa po drugi strani vpisala doktorski študij, tako da nasvete, naj se malo umirim, bolj slabo poslušam. Vedno sem bila upornica.

Mislite, da bi bilo kaj drugače, če bi bila moški?

Zagotovo. Saj to je že statistično dokazano, da družba moške dosti prej prepozna kot uspešne kot ženske. Poleg vsega imamo ženske še eno področje, ki je zelo pomembno, to je družina, skrb za otroke in s tem je seveda še toliko več stvari, ki jih moramo obvladovati.

Glede na to, da imate družino, ste kot ženska, mama, zagotovo bolj ranljivi. Vas kdaj skrbi za varnost?

Glede na to, da se ukvarjamo z občutljivimi zadevami, iščemo dolžnike, ki se skrivajo, ljudi za sodišča, zaposlene, ki kradejo, goljufajo, so mi v enajstih letih, kar opravljam to delo, grozili že večkrat, me zasledovali … Ampak če bi gledala na to tako, da bi me skrbelo, tega poklica ne bi opravljala. O tem pravzaprav sploh ne razmišljam. Na neki način verjamem, da se ti zgodi, kar ti je namenjeno, in če ne škodiš ter delaš dobro, se ti to vrača in ni treba, da te skrbi.

So ljudje po vaših izkušnjah naivni glede tega, kako hitro se jih da dobiti?
Če govoriva o varovanju informacij in kako hitro se lahko dokopljemo do njih, da. Ljudje imamo neko življenjsko rutino, od katere ne odstopamo. Smo zelo predvidljiva bitja, in to nam, detektivom, olajša delo.

Ko imate neki primer, ko nekoga zasledujete, izvajate nadzor, so običajno presenečeni, da so jih dobili?
Večinoma so presenečeni. Kar se tiče našega dela, mora večino ostati prikrito, razen če opravljamo nadzor in se z osebami ali osebo nato opravi razgovor. Večinoma pa je šok. V naši detektivski agenciji smo se osredotočili na področje gospodarstva, javnega sektorja in zavarovalnic.

Je pri nas veliko zavarovalniških goljufij? So med njimi tudi filmski prevarantski podvigi?

Naj najprej povem, da zelo nerada gledam filme, ker v veliki večini izkrivljajo podobo našega dela in ljudje, ki poiščejo našo pomoč, imajo potem čisto drugo predstavo o tem, kaj lahko naredimo. Zavarovalniške goljufije pa sicer obravnavamo dnevno. Ljudje so vedno bolj iznajdljivi, kar pomeni, da detektiv ne sme nikoli zaspati na lovorikah preteklih dosežkov in se mora nenehno izpopolnjevati. Tam, kjer je denar, je motiv in nepošteni ljudje bodo naštudirali pot, kako priti do njega. Je pa tega ogromno in delo na tem področju je zelo kompleksno.

Ali ljudje, osebe, ki jih obravnavate, pričakujejo, da se vas bo dalo bolj obrniti, ker ste ženska? Da boste mogoče bolj usmiljeni?
So bili primeri v preteklosti, sicer le nekaj, ko me je kdo vprašal, če se lahko kaj dogovorimo. Rečem lahko, da se mi načeloma tega ne upajo reči, ker delujem bolj stroga in nedostopna. Naše delo je ugotavljanje resnice, takšne, kot je. Dobiš storilca, in ko spoznaš ozadje, včasih vidiš, da je v finančni stiski, in veš, da je to naredil samo iz tega razloga. Ampak tukaj ne moremo pomagati, opravljamo svoje delo in to je, da ugotovimo resnico in zberemo dokazno gradivo, da se to dokaže.

Ste se utrdili?
Precej življenjskih zgodb ljudi je težkih, vendar je navsezadnje vsak odgovoren za pot svojega življenja, če dela dobro ali slabo, in posledice odločitev mora nositi vsak sam. Marsikaj se me dotakne, sem namreč zelo čustvena. S sodelavci tako veliko pomagamo drugim, tako s svojim časom kot donacijami, sem tudi v Rotary klubu. Vendar ko gre za naše delo, ne moremo zamižati na eno oko, ko odkrijemo določeno kršitev, ne glede na to, kakšna zgodba posameznika je zadaj ali kako vplivni so ljudje, ki smo jih morda razkrili.

»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na narocnine@delo.si oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
 
{embed_infografika}47309{/embed_infografika}