Zaslovel s ponedeljki, tudi umrl v ponedeljek
Na Žalah so v ponedeljek pokopali legendo slovenskega alpinizma Francija Savenca. Poslovil se je prejšnji ponedeljek v 89. letu starosti, prav tako ob ponedeljkih pa je v časniku Delo od leta 1967 več desetletij izhajala znamenita rubrika Alpinistične novice, katere prvi urednik in avtor je bil.
V času, ko še ni bilo interneta in mobilne telefonije, so bile edini vir informacij o alpinističnih vzponih doma in v tujini in prav zaradi te rubrike so mnogi ljubitelji gora in tudi aplinisti sami ob ponedeljkih že navsezgodaj zjutraj hiteli v kioske po Delo. V njem so na skrivaj iskali svoje ime in prebrali, kaj in s kom je kdo splezal v prejšnjem tednu.
Po prihodu interneta pa je Franci Savenc leta 1998 ustvaril naš največji in najbolj bran gorniški spletni portal Gore-ljudje, ki po njegovi smrti ostaja največja digitalna zbirka podatkov o gorništvu pri nas. Bil je tudi prvi med legendami slovenskega alpinizma, ki smo jih predstavljali v Slovenskih novicah pred leti. Istoimenska rubrika je skoraj dve leti prav zaradi njega in ne po naključju izhajala – vsak ponedeljek.
El Secretario
Čeprav je bil odličen alpinist z več kot 250 vzponi, med njimi so bile vse najtežje smeri tistega časa, od Čopovega stebra v Triglavski steni do znamenitega Aschenbrennerja in Zajede v Travniku, Franci Savenc v našem spominu ostaja predvsem kot najpomembnejši kronist slovenskega alpinizma in gorništva zadnjih 50 let.
Profesor na srednji kemijski šoli v Ljubljani je tudi po upokojitvi in dobesedno do svojega zadnjega dne vestno beležil in poročal o alpinističnih in drugih gorniških dosežkih. Kot je nekoč povedal, je imel z urejanjem portala Gore-ljudje, preverjanjem podatkov in dopolnjevanjem svojega arhiva »za en dober šiht dela na dan«, in to vse dni, tudi sobote, nedelje in praznike. Ker je imel ves alpinizem z vsemi podatki, letnicami in številkami v glavi, smo ga pogosto klicali vsi, ki smo kakor koli povezani s hribi, in ga prosili za pomoč.
Pot kronista je začel kot član prve slovenske, takrat jugoslovanske odprave v južnoameriške Ande leta 1964. Alpinisti Akademskega alpinističnega odseka (AAO), katerega član je bil, so tedaj osvojili kar 10 do takrat še deviških pet- in šestitisočakov, odprava pa je trajala kar štiri mesece, saj so se na pot odpravili iz Kopra z ladjo, ta pa je v eno smer prek Atlantskega oceana potrebovala kar mesec dni.
Franci Savenc je iz Južne Amerike poročal o dosežkih in dogajanju na odpravi za časopise v domovini in takrat se ga je prijel španski vzdevek El Secretario (tajnik poročevalec). »Vrhunstvo nam ni bil cilj, ljubili smo pustolovščine,« je zapisal v enem svojih poročanj.
Z očetom razvil nahrbtnik Jalovec
S Francijem Savencem smo se pred tremi leti pogovarjali za rubriko Slovenskih novic Legende slovenskega alpinizma. Takrat nam je z žarom pripovedoval zanimive zgodbe o začetkih njegovega plezanja v tistih zelo oddaljenih časih, o tem, kako so takrat sploh prišli do opreme, in, seveda, o njegovih Alpinističnih novicah.
»To so bili čisto drugačni časi! Telefonov in avtomobilov še ni imel nihče, vsako soboto smo se ljubljanski alpinisti dobili na vlaku in se potem nekako razporedili po stenah. Pozimi smo se vozili bolj v Kamniško-Savinjske Alpe, in to s kolesi, kar v snegu. Tri urice smo potrebovali iz Ljubljane. Opreme se sploh ni dalo dobiti, jaz pa sem hotel vseeno biti čim bolje opremljen. Med prvimi sem uporabljal čelado, iz Münchna mi jo je prišvercal moj prijatelj, ki je šel na službeno potovanje. Tudi nahrbtniki so bili zelo slabi, dobili so se le češki. Na srečo je bil moj oče po poklicu torbar in skupaj sva se lotila razvoja nahrbtnika, ki sva ga poimenovala Jalovec. Jaz sem mu narisal skice, on pa ga je sešil. Ko so drugi videli, kako dober nahrbtnik imam, so vsi hoteli imeti takšnega in moj oče je imel potem kar veliko dela s šivanjem,« je pripovedoval.
Med prvimi sem uporabljal čelado, iz Münchna mi jo je prišvercal prijatelj.
S hribov na Delo
Povedal nam je tudi, kako so nastale Alpinistične novice: »Vsi so se ves čas pritoževali, da se o alpinizmu ne piše drugje kot v Planinskem vestniku. Nekaj časa sem za članke še prosjačil novinarje, potem pa sem se pisanja lotil kar sam. Leta 1967 mi je uspelo prepričati vodstvo časopisa Delo, da je nastala ponedeljkova rubrika Alpinistične novice, urejal sem jo 20 let.«
Kmalu po startu rubrike je vestni urednik vzpostavil izjemno razvejano dopisniško mrežo po vsej Jugoslaviji. Med plezalce je delil dopisnice z znamkami, na katerih so mu potem takoj ob prihodu v dolino napisali opis vzpona in ga odposlali. Nekoliko pozneje so mu sporočali o vzponih po telefonu, nekateri pa so ob nedeljah naravnost s hribov kar v alpinistični opremi prišli k njemu domov ali na uredništvo Dela, Franci pa je tik pred oddajo časopisa v tiskarno tipkal tekste.
Franci Savenc se je poslovil, Alpinistične novice so se preselile na splet. Mnogi alpinisti pa še vedno hranijo stare izrezke iz ponedeljkovega časopisa. Za legendarnim kronistom ostaja njegov spletni portal Gore-ljudje, pa tudi bogat digitalni in klasični arhiv, katerega del je že pred leti prepustil Slovenskemu planinskemu muzeju v Mojstrani.
10 deviških vrhov
so osvojili na prvi odpravi.
