DOVOLJ
Zastonj si ne bodo več mašili nosu
Šoštanjčani so v obupu pisali predsedniku vlade. Več kot pol leta po izredni seji se ni zgodilo še nič.
Odpri galerijo
Prebivalci Šaleške doline so plačali visok davek. FOTO: Brane Piano
ŠOŠTANJ – Energetika Šaleške doline je eden od stebrov stabilne preskrbe naše države z električno energijo. V preteklem desetletju je bila pogosto predmet razprav in polemik o tem, po kateri poti naprej. Na njej so se lomila kopja politike in tudi stroke. Gradnja zadnjega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) jih je še toliko bolj razvnela. »Verjamemo, da ste spremljali to dogajanje in ste o tem dobro seznanjeni,« so na začetku pisma, ki so ga naslovili na predsednika vlade Mira Cerarja, v vednost pa poslali tudi predsedniku države, državnega zbora, vsem poslancem in poslankam ter nekaj drugim gospodarskim subjektom, člani Civilne iniciative (CI) Šoštanj. Njen vodja Valter Kolar v pismu nadaljuje, da je potapljanje vasi, preseljevanje prebivalcev in rušenje objektov samo del njihovega sobivanja v prostoru, ki je že močno degradiran, a se o tem sploh ne govori.
A v tem prostoru živijo ljudje, ki nosijo breme posledic te energetske dejavnosti. »Ne govori se o tresenju tal, tudi sredi noči, o smradu iz prezračevalnih jaškov, o nestabilni pregradi na jezeru in še čem. Vsako resno razpravo o posledicah tega gospodarstva je slej kot prej presekalo vprašanje delovnih mest. Očitno je to gospodarstvo, ki temelji na uničenju bivalnega prostora, unikum v slovenskem prostoru,« še piše v pismu Kolar. »Škoda, ki jo je povzročala energetika, se je v preteklosti kompenzirala z odškodninskimi sporazumi tako z občino Šoštanj kot posameznimi krajevnimi skupnostmi v občini. To ni bila idealna rešitev, pa vendar nam je dala možnost preživetja. Pravimo, da se je s tem breme degradacije nekoliko omililo. Sredstva pa smo namenjali predvsem v izboljšanje življenjskega standarda,« je še opozoril Kolar in spomnil, da imajo zato prebivalci pravico do ustreznega denarnega nadomestila. Si pa v Šoštanju ne želijo prenagljenih odločitev, temveč terjajo, da se mora to pri sprejemanju Nacionalne energetske strategije obravnavati celostno.
Šoštanjčani so glas povzdignili že lani, ko so zaradi Teša na zahtevo svetnikov z Liste Borisa Goličnika sklicali izredno sejo. Na njej je bil tudi direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) Matjaž Marovt, ki jim je povedal, da je rešitev mogoča le prek zakonsko urejenih rent. Od izredne seje je minilo že več kot pol leta, zgodilo pa se (še) ni nič, zato postajajo Šoštanjčani vse bolj nestrpni. Tudi zato, ker je Teš v preteklosti priskočil na pomoč mnogim društvom v kraju. Zdaj je vse to presahnilo. Nič nimajo od tega gasilci in ne kulturniki. In tudi ne vrtci in šole. Da so bili ob gradnji šestega bloka izigrani, je že večkrat povedal tudi župan Darko Menih. Da jim je bilo obljubljeno marsikaj, od delovnih mest do gradnje bloka v Metlečah, mesto na vodi in predvsem cenejše ogrevanje, poudarja tudi župan. Pa so bili tudi v Šoštanju že lani priča drastični podražitvi toplotne energije. Svetnica Judita Čas Krneža je spomnila na primer Jedrske elektrarne Krško in tamkajšnje občine, kjer je to lepo urejeno z zakonom, občina pa zaradi omejene rabe prostora prejema nadomestilo. »Prejmejo 8,5 milijona evrov na leto, kar je 25 odstotkov proračuna krške občine,« je spomnila Čas Krneževa.
O tresenju tal, smradu, nestabilni pregradi na jezeru se ne govori.
A v tem prostoru živijo ljudje, ki nosijo breme posledic te energetske dejavnosti. »Ne govori se o tresenju tal, tudi sredi noči, o smradu iz prezračevalnih jaškov, o nestabilni pregradi na jezeru in še čem. Vsako resno razpravo o posledicah tega gospodarstva je slej kot prej presekalo vprašanje delovnih mest. Očitno je to gospodarstvo, ki temelji na uničenju bivalnega prostora, unikum v slovenskem prostoru,« še piše v pismu Kolar. »Škoda, ki jo je povzročala energetika, se je v preteklosti kompenzirala z odškodninskimi sporazumi tako z občino Šoštanj kot posameznimi krajevnimi skupnostmi v občini. To ni bila idealna rešitev, pa vendar nam je dala možnost preživetja. Pravimo, da se je s tem breme degradacije nekoliko omililo. Sredstva pa smo namenjali predvsem v izboljšanje življenjskega standarda,« je še opozoril Kolar in spomnil, da imajo zato prebivalci pravico do ustreznega denarnega nadomestila. Si pa v Šoštanju ne želijo prenagljenih odločitev, temveč terjajo, da se mora to pri sprejemanju Nacionalne energetske strategije obravnavati celostno.
Svetnik Boris Goličnik je s svojo listo že lani zahteval sklic izredne seje.
Še vedno čakajo na denarSlabe volje niso samo v Šoštanju, temveč tudi v Velenju, kjer občina prav tako že dve leti čaka na denar, ki naj bi ji zavoljo Teša pripadal. Zato je velenjski župan Bojan Kontič zoper HSE napovedal tožbo. Teš in velenjska občina sta namreč maja 2014 podpisala sporazum, po katerem bi moral Teš v letih 2014, 2015 in 2016 velenjski občini vsako leto nakazati 750.000 evrov odškodnine. Nakazal jo je samo za leto 2014, občina pa jo je porabila za izboljšanje kakovosti življenja in bivanja v lokalni skupnosti.
Šoštanjčani so glas povzdignili že lani, ko so zaradi Teša na zahtevo svetnikov z Liste Borisa Goličnika sklicali izredno sejo. Na njej je bil tudi direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) Matjaž Marovt, ki jim je povedal, da je rešitev mogoča le prek zakonsko urejenih rent. Od izredne seje je minilo že več kot pol leta, zgodilo pa se (še) ni nič, zato postajajo Šoštanjčani vse bolj nestrpni. Tudi zato, ker je Teš v preteklosti priskočil na pomoč mnogim društvom v kraju. Zdaj je vse to presahnilo. Nič nimajo od tega gasilci in ne kulturniki. In tudi ne vrtci in šole. Da so bili ob gradnji šestega bloka izigrani, je že večkrat povedal tudi župan Darko Menih. Da jim je bilo obljubljeno marsikaj, od delovnih mest do gradnje bloka v Metlečah, mesto na vodi in predvsem cenejše ogrevanje, poudarja tudi župan. Pa so bili tudi v Šoštanju že lani priča drastični podražitvi toplotne energije. Svetnica Judita Čas Krneža je spomnila na primer Jedrske elektrarne Krško in tamkajšnje občine, kjer je to lepo urejeno z zakonom, občina pa zaradi omejene rabe prostora prejema nadomestilo. »Prejmejo 8,5 milijona evrov na leto, kar je 25 odstotkov proračuna krške občine,« je spomnila Čas Krneževa.
